Tole sem ukradel:
02 februar 2013
"Jaz nimam časa stavkati"
Če se ozreš okoli sebe, vidiš, da vsak dan prinese poleg zvrhane mere slabih novic tudi kaj ohrabrujočega. Zame je danes to Žurnalov intervju z direktorjem Slovenske filharmonije Damjanom Damjanovićem, tistim, ja, iz žirije X-faktorja. V pripravah na "Tretjo vseslovensko vstajo" (kakšno ideološko pretiravanje!) in vsesplošni protestniški evforiji "pisateljev" (kje je Jančar?), "intelektualnega proletariata" (rektor Univerze?) in "ljudstva" (kje sem jaz?) - trezen glas.
Damjanović ne stavka, ne podpira stavk, čeprav je bil sindikalist: "...smo vedno našli rešitev..." Nekateri pa stavkajo tudi, kadar delajo. Varčevalne ukrepe je v nasprotju s tistimi, ki so ob njih zagnali vik in krik, "sprejel precej prizanesljivo" - tako pravi novinarka, ki vendarle upa, da bo zdaj, ko so ga zares udarili, do njih manj prizanesljiv. On pa se ne da. Že nekaj let prej so naredili poskus in ugotovili, koliko potrebujejo za preživetje, "tako da tudi letos nimamo nobenih težav". Ampak z ministrstvom za kulturo se pač ne da pogovarjati, ka-li? "... z nekim normalnim razsodnim dialogom z ministrstvom za kulturo se nekako da načrtovati in predvideti večina stvari. ... najprej je treba biti kritičen pri sebi. Vse prevečkrat se v javnem sektorju dogaja, da se ljudje vedemo, kot da smo poslani od boga in kot da se mora okrog nas vrteti ves svet. Ne moremo se držati miselnega vzorca, da je samo ministrstvo za kulturo tisto, ki je dolžno financirati vse naše pobožne želje. ... Če vem, da Filharmonija potrebuje milijon evrov za minimalno kakovostno delovanje, se sučem v tem, ne morem pa delati svoje vizije na dveh milijonih in potem čez eno leto reči, da ministrstvo ni razumelo mene in moje vizije." A novinarka se ne da; vpraša, kako se varčevanje pozna pri zaposlenih v Filharmoniji. "Za nič niso prikrajšani, razen zamrznitve napredovanj." Kaj pa protesti? Ste bili na katerem od njih? "Ne in se jih tudi ne bom udeležil." Vse drugo lahko preberete v Žurnalu. Na koncu pa naša skupna žalost:
"Mislim, da je v krizi ves narod in da imamo eno kulturno težavo, da nam je v 20 letih uspelo razvrednotiti Slovenca kor moralnega, poštenega in delavnega ter ga pripeljati do zgodbe, ko se lahko samo še prepiramo, gledamo postrani, smo nestrpni..."
Mimogrede: Damjanović je tisti član SDS, ki pravi, da je bila ministrica LDS Majda Širca v odnosu do njega in do Filharmonije "odlična".
Moram reči, da mi je ta mož, naj bo njegova politična pripadnost taka ali drugačna, po svojem odnosu do trenutnega družbenega položaja bližji kot vseslovenski puntarji.
Damjanović ne stavka, ne podpira stavk, čeprav je bil sindikalist: "...smo vedno našli rešitev..." Nekateri pa stavkajo tudi, kadar delajo. Varčevalne ukrepe je v nasprotju s tistimi, ki so ob njih zagnali vik in krik, "sprejel precej prizanesljivo" - tako pravi novinarka, ki vendarle upa, da bo zdaj, ko so ga zares udarili, do njih manj prizanesljiv. On pa se ne da. Že nekaj let prej so naredili poskus in ugotovili, koliko potrebujejo za preživetje, "tako da tudi letos nimamo nobenih težav". Ampak z ministrstvom za kulturo se pač ne da pogovarjati, ka-li? "... z nekim normalnim razsodnim dialogom z ministrstvom za kulturo se nekako da načrtovati in predvideti večina stvari. ... najprej je treba biti kritičen pri sebi. Vse prevečkrat se v javnem sektorju dogaja, da se ljudje vedemo, kot da smo poslani od boga in kot da se mora okrog nas vrteti ves svet. Ne moremo se držati miselnega vzorca, da je samo ministrstvo za kulturo tisto, ki je dolžno financirati vse naše pobožne želje. ... Če vem, da Filharmonija potrebuje milijon evrov za minimalno kakovostno delovanje, se sučem v tem, ne morem pa delati svoje vizije na dveh milijonih in potem čez eno leto reči, da ministrstvo ni razumelo mene in moje vizije." A novinarka se ne da; vpraša, kako se varčevanje pozna pri zaposlenih v Filharmoniji. "Za nič niso prikrajšani, razen zamrznitve napredovanj." Kaj pa protesti? Ste bili na katerem od njih? "Ne in se jih tudi ne bom udeležil." Vse drugo lahko preberete v Žurnalu. Na koncu pa naša skupna žalost:
"Mislim, da je v krizi ves narod in da imamo eno kulturno težavo, da nam je v 20 letih uspelo razvrednotiti Slovenca kor moralnega, poštenega in delavnega ter ga pripeljati do zgodbe, ko se lahko samo še prepiramo, gledamo postrani, smo nestrpni..."
Mimogrede: Damjanović je tisti član SDS, ki pravi, da je bila ministrica LDS Majda Širca v odnosu do njega in do Filharmonije "odlična".
Moram reči, da mi je ta mož, naj bo njegova politična pripadnost taka ali drugačna, po svojem odnosu do trenutnega družbenega položaja bližji kot vseslovenski puntarji.
Naročite se na:
Objave (Atom)
PO ČRNI GORI (4)
5 . dan: Budva - Cetinje - Lovćen - Njeguši - Kotor - Budva Zjutraj smo se od recepcije Slovenske plaže vzpeli po serpentinah v smeri pro...
-
V zadnjem tednu sem se nekaj ukvarjal z vprašanji komuniciranja. Pri tem sem brskal po starih knjigah (v katerih se vedno najde kaj spregled... -
6. april 2019. Sobota. Dan drugi. Perugia - Todi - Deruta. Sinoči smo dan sklenili z večerjo v Chocohotelu v Perugi, kjer smo se nastan... -
V tokratnem nedeljskem intervjuju na TVSLO1 (21. 4. 24) je voditelj dr. Jože Možina med drugim vprašal akademika, poliglota in svetovno uv...