Prispevek za konferenco IRSA, 19. 10. 2023 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani
Hvala za
vabilo. Frane Adam je k mojemu imenu pripisal »zunanji član inštituta« in
beseda je meso postala in prebiva med vami. Ta častna vloga prvega govornika mi
je domnevno pripadla, ker sem na Franetovo pobudo za Delo-znanost
napisal povzetek raziskave Analiza učinkovitosti obvladovanja epidemije v
Sloveniji (Mednarodno primerjalni in interdisciplinarni pristop). Bilo je
objavljeno in ne bi rad ponavljal. Kar je bilo objavljeno, je poročilo, opis,
informacija o vsebini knjige. Ni recenzija. Recenzija bi bila, če bi se
poglobil v gradiva, na osnovi katerih ste prišli do objavljenih sklepov, in
kritično preveril ustreznost sklepov. Napisal sem le bona fide opis.
A prav na
kratko naj vendarle strnem osnovne ugotovitve, kot sem jih dojel. Pred tem le
mala opomba. Organizacijska teorija razlikuje učinkovitost in uspešnost.
Uspešnost je stopnja doseganja ciljev, v našem primeru minimiziranje smrti in
obolevnosti za kovidom-19; učinkovitost pa je stopnja napora ali časa pri tem
doseganju, to je, kako hitro in s koliko napora smo dosegli ta ali oni cilj.
Torej bi bil ustreznejši naslov knjige »Uspešnost…« ali »Uspešnost in
učinkovitost…« In drugo: mednarodno primerjalni vidik je bil nujen in je
umestil Slovenijo med druge države in morda nekoliko olajšal breme kolektivne
vesti zaradi velikanskega števila umrlih. A želel bi si podrobnejše analize
naše situacije – o tem še kasneje.
Raziskava
ugotavlja (v moji percepciji) naslednje:
1. Politični
sistem, nacionalna kultura, razvitost države niso neposredno povezani z
umrljivostjo (štev. smrti na 1000 prebivalcev) (če se omejim na umrljivost brez
upoštevanja okuženosti in obolelosti)
2. Vrsta in
način vzpostavitve vladne strokovne svetovalne skupine (obstoječa ali nova
institucija) nista povezana z indikatorji uspešnosti (umrljivostjo). Naj
pripomnim: zamenjava stare institucije z novo je domnevno prispevala k
nezaupanju prebivalstva v stroko (če ji že vlada ne zaupa; očitki o
politizaciji stroke)
3. Način
kriznega komuniciranja vpliva na upoštevanje ukrepov in s tem na okuženost.
Specifične komunikacije po več kanalih, namenjene delnim populacijam, naj bi
bile bolj ustrezne kot enotna sporočila za vso populacijo.
4. Družine
so bile med epidemijo nepodprte, neoskrbljene, v stresu, razpete med
karantensko zaprtostjo in mobilnostjo zaposlenih članov. Okužbe so se prenašale
tudi znotraj družin.
5. Zmanjšana
je bila možnost zaposlovanja mladih zaradi omejevanja delovanja gospodarstva. –
Spopadali sta se težnja po čim manjšem omejevanju gospodarstva in težnja po
zavarovanju populacije. Ob tem so bile tudi latentne težnje po »starizmu«, »naj
umrejo tisti, ki bi tako ali tako umrli«.
6. Raziskava
opozarja na pojav amnezije, spoznavne dezorientacije in zmede in družbene
anomije sploh.
7. Za v
bodoče je priporočena kombinacija več ukrepov obvladovanja krize in
prilagajanje ukrepov subpopulacijam.
V prihodnje
bi si želel
1. podrobne
raziskave slovenske situacije z upoštevanjem proksimalnih variabel: smrti v
zaprtih okoljih (dso, zavodi, bolnišnice) vs. smrti v odprtih okoljih (gostota
stikov); primerjavo urbano okolje vs. ruralno okolje (distanca), dnevnih
migrantov v urbana središča vs. nemigrantov.
2.
Mednarodno primerjalno študijo zdravstvenih sistemov v povezavi z indikatorji
obvladovanja epidemije (okužbe, oboleli, umrli)
3.
Primerjavo izidov pri različnih tipih strategij obvladovanja epidemije.
Hipotetični idealni tipi so:
A -
strategija laissez-faire, naravna prekuženost
B -
centralno vodeni enotni ukrepi
C -
specifični ukrepi v subpopulacijah,
avtonomija subpopulacij (institucij)
D –
kombinacija B in C strategije
Primerjavo
različne konsistentnosti strategij: konsistentna strategija vs. eratično
menjavanje vs. premišljeno prilagajanje.
Tvegana
hipoteza za slovensko situacijo:
Visok delež
umrlih je posledica koncentracije starih v domovih za stare in drugih zavodih,
odsotnost negovalnih bolnišnic (ločitve zdravih in bolnih), kadrovske in druge
podhranjenosti in neorganiziranosti zdravstva, nepripravljenosti na epidemijo
(zaloge), dnevnih migracij, »nezaupanja« v politiko in stroko = neupoštevanja
ukrepov (anomija, defektorstvo).
Hvala za
pozornost. O »anomični osebnosti« po potrebi v razpravi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar