Sedanja razprava o PPKŽ se v bistvu zvede na gornje nasprotje. Eni poudarjajo svetost življenja; da je življenje Božji dar in ga lahko vzame samo Bog (Daj dar nazaj!). Drugi pravimo, da je treba sočutno uslišati trpečega in neozdravljivo bolnega. Usmiljenje je tudi ena osnovnih norm krščanstva! Kristus je pred zasramovanjem množice zaščitil prostitutko. Usmiljenju je dal prednost pred moralistično obsodbo greha. Zato so ga farizeji imeli za krivoverca. Naši farizeji zdaj zasramujejo kot "samomorilca" trpečega, ki prosi za pomoč pri končanju življenja in se sklicujejo na svetost življenja in Hipokrata, ko imajo pred sabo trpečega.
Tudi zame je življenje sveto. Toda človeško življenje se razlikuje od življenja amebe. Človek mora v svojem življenju videti smisel in imeti željo živeti. Če tega ni, če ni nobenih izgledov, da bi se trpljenje lahko končalo, in si človek sam želi umreti, ga je treba uslišati.
-
V zadnjem tednu sem se nekaj ukvarjal z vprašanji komuniciranja. Pri tem sem brskal po starih knjigah (v katerih se vedno najde kaj spregled... -
Minilo bo leto dni, kar smo v mali skupini petih upokojenih kolegov in kolegic, psihologov in psihologinj, poslušali predavanje našega drage...
-
Prav nerodno zaostajam, zato kar k stvari. V nedeljo 29. marca smo se na vabilo naših tržaških prijateljev ob devetih zjutraj, potem ko smo ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar