Ponavljam: sem za mir, ne za vojno. Sem za svet brez orožja. Če to objavim na vseh zaslonih sveta in pošljem vsem politikom, ne bo za trenutek več miru, ne za vijak manj orožja; nobena vojna ne bo milejša, ne krajša. To ponavljam - za naše "mirovnike". Moja moč je moč volilca. In - če bi bil mlajši - vojaka. Trenutno me ustrezno zastopa predsednica republike. Kakor koli obračam, imam samo moč besede med rojaki. Lahko samo pišem in razmišljam o teh zadevah, da bi bile meni in drugim bolj jasne; da bi bolje vedeli, kaj mislijo in kje stojijo.
Predsednik Kučan pravi: "Upirajmo se. Z javno besedo, z zahtevo, da se spori rešujejo po diplomatskih poteh, z mehko močjo, s protesti. S podpisovanjem deklaracij in z zahtevami, naslovljenimi na naše domače in evropske politike, naj vendarle dajejo prednost iskanju poti za blaginjo in mirno prihodnost namesto dajanja našega denarja za kopičenje orožja, namenjenega uničevanju. - Sem realist! Vem, v kakšnem volčjem svetu živimo. Bilo bi neodgovorno, če ne bi poskrbeli za svojo varnost in obrambo in se zanašali na druge. Prezgodaj je še, da bi lahko rekli, zbogom orožje. Pa vendar, to ne sme biti naša prevladujoča misel. - Tudi v Sloveniji govor o miru in uporu v delu politike ni zaželen. Mirovništvo postaja skorajda že psovka." (govor v Celju, 27. 9. 2025)
Preden se navdušeno strinjam z njegovo izjavo, naj preiščem, kaj pravzaprav pomeni.
Proti komu ali čemu naj se upiramo? Če prav razumem, proti "dajanja našega denarja za kopičenje orožja, namenjenega uničevanju." To je upor iste vrste kot sicer upor naših "mirovnikov", ki so pri meni zato na slabem glasu. To je upor proti Bruslju in Natu, ki nam diktirata smer upora in odstotek prispevka za oborožitev. To ni moj upor.
Jaz se upiram napadu Putinove Rusije na neodvisno evropsko državo Ukrajino. Naši partizani, na katere se sklicuje Kučan, so se uprli tujemu okupatorju, ki je hotel uničiti slovenski narod. Ukrajinci se borijo proti ruskemu okupatorju, ki si je prisvojil dele njihove države - četrt stoletja po razpadu Sovjetske zveze. Prisvojil si jih je pod pretvezo, da ščiti ogroženo rusko manjšino, v resnici pa, da bi si zagotovil industrijsko najbolj razvite predele Ukrajine. V začetku svoje "posebne vojaške operacije" je meril na več, na odstranitev kijevske vlade in instaliranje sebi pokornega predsednika, to je, na popolno podreditev Ukrajine Rusiji. Ker se mu je ta namen sfižil zaradi ukrajinskega odpora, je svoje sile usmeril na štiri pokrajine Pridnesterja. Iz Putinovih govorov in govorov njegovih ideologov nedvoumno izhaja, da je njegov končni cilj podreditev (kar ne pomeni nujno vojaške zasedbe) vseh držav v okviru nekdanje Sovjetske zveze ali pa še kaj več.
Ukrajino podpirajo Evropska Unija, ZDA in Nato. Smo v zvezi Nato, z referendumsko izraženo voljo volilcev. Svojih zavez do sedaj nismo izpolnjevali prav zaradi dvolične "mirovniške politike", ki si je skušala nejevoljno čimbolj poceni zagotoviti članstvo v Natu in s tem pomoč zavezništva v primeu, da bi jo potrebovali, hkrati pa je v tem zavezništvu videla kremplje ameriškega imperializma in bila hkrati slepa za bratski imperializem Putina.
Milan Kučan ima prav: orožje je namenjeno uničevanju - nemšega in italijanskega okupatorja med 2. svetovno vojno, velikosrbske "jugo"-vojske ob osamosvojitvi ali pa ruskih agresorjev na Ukrajino. Orožje, dokler ni uporabljeno, pa služi odvračanju apetitov napadalcev. Zato ga je treba kupiti nekaj več, kot ga imamo zdaj, ko ga imamo zaradi zaviralne "mirovniške politike" premalo za učinkovito obrambo in premalo za pomoč Ukrajini.
Naša prevladujoča misel ni zavojevanje drugih držav ali narodov, ni vojna proti nikomur, tudi proti avtokratkemu vohunskemu režimu Putina ne. Naj vlada, naj ga Rusi častijo, navajeni so samodržcev. Njihov problem. Naša prevladujoča misel je mir, toda ne vsakršen, ne mir upognjenih glav. Takega miru ne privoščimo ne sebi ne Ukrajincem.
Mislim, da sem dovolj govoril o miru in uporu - o uporu proti agresorju in o pravičnem miru - da me predsednik Kučan ne more uvrstiti med tiste, ki o tem ne želijo govoriti. Mislim, da mi tudi ne more očitati nečlovečnosti, kajti k tej ne sodi samo objokovanje mrtvih, otrok še posebej, ampak tudi skrb za obrambo domovine, zavezniških in prijateljskih držav, da bi bilo čim manj mrtvih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar