CONTRA SZYMBORSKI
"Slabo sem se vedla včeraj v kozmosu.
Preživela sem dan in noč, ne da bi kaj spraševala,
in ne da bi se čemu čudila."*
Midva s kozmosom nisva na ti.
tudi na vi ne, ne na oni.
Bôli me kozmos.
Naj se z njim ukvarjajo astronomi
- in Bog; s tem sta v nekakšnem sorodu.
Tu sem in ne bom več,
ko kozmos še bo ali pač ne.
Moj kozmos ne bo.
Ne čudim se,
zakaj je nekaj
in ne raje nič.
V nekaj sem nekaj
in bom kmalu nič.
Nič thaumazein.
Ta vprašanja me ne zanimajo.
Zrem v to stran
pismenk iz duha.
Pri nas se piše;
pišem, o, hvala za dar,
in me zabava.
Vesel sem, da kaj
prihaja iz glave
četudi jeznega nasprotovanja.
Zanima me drugo vprašanje:
Od kod si vzela to zapoved
spraševanja o kozmosu?
Od Talesa? Parmenida?
Od kod tvoj napuh?
Od kod ta poza?
Čemu se mučiš
s to ideologijo,
poslušna
učenka
?
(Če se ozreš v to podobo,
boš videl bodalo.
Nastalo je samo;
kako to?)
______
*W. Szymborska, Radost pisanja, Nepozornost, str. 407
OPRAVIČILO SZYMBORSKI
Imela je slab dan
že proti koncu
svoje pesniške poti,
ko se je trapila
s samokritičnostjo
in krčevitim prizadevanjem,
da bi še kaj ustvarila
čudeč se kozmosu in sprašujoč
in se ji je zdel dan izgubljen,
če je mirno dremala.
Saj prej kdaj
je že zavrnila
astronoma,
ki ji je kazal
novo zvezdo,
kot bi ga jaz:
A res? Aha.
"Zvezda je brez konsekvenc."*
Oprosti Wislawa.
______
*W. Szymborska, Radost pisanja, Presežek, str. 275
Ni komentarjev:
Objavite komentar