CONTRA SZYMBORSKI
"Slabo sem se vedla včeraj v kozmosu.
Preživela sem dan in noč, ne da bi kaj spraševala,
in ne da bi se čemu čudila."*
Midva s kozmosom nisva na ti.
tudi na vi ne, ne na oni.
Bôli me kozmos.
Naj se z njim ukvarjajo astronomi
- in Bog; s tem sta v nekakšnem sorodu.
Tu sem in ne bom več,
ko kozmos še bo ali pač ne.
Moj kozmos ne bo.
Ne čudim se,
zakaj je nekaj
in ne raje nič.
V nekaj sem nekaj
in bom kmalu nič.
Nič thaumazein.
Ta vprašanja me ne zanimajo.
Zrem v to stran
pismenk iz duha.
Pri nas se piše;
pišem, o, hvala za dar,
in me zabava.
Vesel sem, da kaj
prihaja iz glave
četudi jeznega nasprotovanja.
Zanima me drugo vprašanje:
Od kod si vzela to zapoved
spraševanja o kozmosu?
Od Talesa? Parmenida?
Od kod tvoj napuh?
Od kod ta poza?
Čemu se mučiš
s to ideologijo,
poslušna
učenka
?
(Če se ozreš v to podobo,
boš videl bodalo.
Nastalo je samo;
kako to?)
______
*W. Szymborska, Radost pisanja, Nepozornost, str. 407
Ni komentarjev:
Objavite komentar