Zakaj se ne bom udeležil 'globalne oktobrske revolucije'?

Imel sem resen namen, da se udeležim današnjega protesta - proti čemu pravzaprav in za kaj? Udeležil bi se ga predvsem zato, 1. ker sem proti enormnim razlikam, ki obstajajo predvsem v najbolj razvitih deželah sveta, med dohodki 'navadnih ljudi' in bogatinov vseh vrst, od katerih si 'najuspešnejši' prisvojijo (ne 'zaslužijo') tudi 142-krat višji dohodek, kot je dohodek delavca; 2. ker sem proti neomejenemu zasebnemu bogatenju in zapravljanju denarja za luksuz, ki daleč presega človekove potrebe (zasebne palače, zasebni jeti, ladje, zasebni otoki in druga preseravanja) namesto za vlaganja v gospodarstvo; 3. ker sem za zmanjšanje razlik med bogatimi in revnimi deželami sveta in za odpravo revščine in lakote v svetu namesto kopičenja bogastva v rokah peščice svetovnih plutokratov; 4. ker sem za resnično vladavino ljudstva v obliki parlamentarne demokracije in proti oligarhijam in plutokraciji, ki vlada pod krinko demokracije; 5. ker sem za dejansko uveljavitev pravne države pri nas, za preprečevanje in kaznovanje neupravičenega prisvajanja premoženja in negospodarnega ravnanja. 6. ker menim, da v Sloveniji 21. stoletja ne bi smelo biti ljudi, ki nimajo zadovoljenih osnovnih potreb po hrani, stanovanju, kulturi in drugih osnovnih življenjskih dobrinah na sedanji ravni razvoja civilizacije; 7. ker se zavzemam za uresničitev ideje trajnostnega razvoja, kot jo je predstavil prof. Plut in jo, kot domnevam, zastopa gibanje TRS.

Protesta se kljub temu ne bom udeležil, ker se v ospredje gibanja sili skupina 'ljubljanskih aktivistov' z neumnimi populističnimi gesli, kot je zahteva, naj se namesto bank 'dokapitalizirajo ljudje'. Domača naloga: kaj bi se zgodilo, če bi 400 milijonov ali pa milijardo za dokapitalizacijo bank razdelili med ljudi? Koliko bi vsak dobil in kaj bi s tem denarjem počel? Kako bi to funkcioniralo v gospodarstvu? Ob tem moram seveda dodati, 1. da nisem proti kapitalizmu, ker je kapitalizmov več (ameriški, nemški, danski, norveški, grški, slovenski itd.) z različno vlogo države in različnimi režimi redistrubucije sredstev; 2. da nisem za socializem, ker sem ga doživel in pomeni nesvobodno, uravnilovsko in ekonomsko neuspešno 'diktaturo proletariata' na truplih nasprotnikov.

Med 'ljubljanskimi aktivisti' je nastopila gospa z 22 leti delovne dobe, katere mesečni stroški znašajo (po Dnevniku) 450 € za najemnino stanovanja, 355 za kredit, 62 za ogrevanje, 17 za stanovanjske stroške, 18 za elektriko, 40 za internet, 44 za avtomob. zavarovanje, 158 za kredit za prijatelja, 160 za hrano, 160 za bencin; za 20.000 kredita bo v 7 letih banki plačala 5000 € obresti (to je 60 € na mesec). Sodi gospa med 'ljudi, ki nimajo od česa živeti'? Kolikšno dokapitalizacijo si želi?

Histerija ameriških plutokratov

V današnji slo-izdaji NYT (14.10.11) Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman komentira proteste proti ameriški finančni plutokraciji na Wall Streetu. Zavrača pretirano reakcijo policije in opozarja na histerično reakcijo predstavnikov bogatunov, ki protestnike psujejo, češ da so protiameriška drhal, ki si prizadeva za zmanjšanje delovnih mest (!), celo zelo zmernim kritikom iz vrst politikov pa očitajo, da so 'socialisti', kar je za Američane psovka, le malo blažja kot 'komunist', in da so paraziti, ki uživajo dobrobiti amer. družbe, hkrati pa kritizirajo njene najvišje vrednote, v prvi vrsti, kot lahko logično sklepamo, neomejeno, nizko obdavčeno ali neobdavčeno bogatenje.
Krugman nadaljuje (v prostem prevodu): Kaj se dogaja? Gospodarji Vesolja globoko v sebi čutijo, da svoje pozicije moralno ne morejo ubraniti. Kajti niso bogataši, ki bi si premoženje pridobili z iznajdbami in trdim delom (kot npr. Steve Jobs). Obogateli so s štrikanjem zapletenih finančnih shem, ki niso povečale blagostanja Američanov, ampak so deželo pahnile v krizo, zaradi katere trpijo desetine milijonov ljudi. Ob tem pa niso plačali nobene cene. Njihove institucije so podprli z davkoplačevalskim denarjem, ne da bi jim pri tem pristrigli peruti. Še vedno služijo profite na osnovi izrecnih ali neizrečenih federalnih jamstev in nadaljujejo z igro, pri kateri oni dobivajo, ameriški davkoplačevalci pa izgubljajo. In kujejo dobičke zaradi lukenj v davčni zakonodaji, po kateri ljudje z večmilijonskimi dohodki plačujejo nižje davke kot družine srednjega razreda. Te pristranske obravnave se ne sme kritizirati in vsakogar, ki to poskusi, naj bo še tako zmeren in objektiven, skušajo oblatiti in odstraniti s prizorišča, sklene Paul Krugman.
Naj dodamo pro domo sua, da je razpon dohodkov pri nas mnogo manjši kot v ZDA in da nimamo mulitimilijarderjev, da pa tudi naši 'tajkuni' lahko neomejeno bogatijo in nekaznovano 'štrikajo' svoje legalne ali nelegalne profitne sheme, ne da bi ljudstvo imelo kaj od tega. Toliko za pravo razpoloženje ob 15. oktobru, ko bomo protestirali proti takemu stanju.

Preden grem podpret gibanje Za prostore svobode

ponovim osnovna stališča.
1. Pravijo: Istospolne družine niso naravne. Ugovor: S sklicevanjem na naravno pri človeku ne pridemo daleč. Tudi jesti z žlico ni naravno. Naravno je, da mati požre svoje mladiče; da samica požre samca. :))
2. Pravijo: Ne gre jim za dobro otrok ampak za njihov užitek. Ugovor: Tudi heteroseksualni pari delajo otroke za svoj užitek, ne da bi jih vprašali, ali hočejo na svet med grobe, nasilne in zapite starše.
3. Pravijo: Otroci iz istospolnih družin se ne razvijejo v normalne odrasle. Ugovor: Resne raziskave kažejo, da med otroki iz homo- in otroki iz heteroseksualnih družin ni razlik v psiholoških in soc. značilnostih razen te, da so otroci iz istospolnih družin bolj tolerantni in solidarni s prikrajšanimi ljudmi.
4. Pravijo: Otroci iz istospolnih družin ne predelajo Edipovega kompleksa. Ugovor: Kako predelajo Edipov kompleks otroci nasilnih, pijanskih ali psihološko odsotnih očetov? Kakšne so njihove identifikacije? Otroci istospolnih imajo v svojem okolju dovolj identifikacijskih likov nasprotnega spola.
5. Pravijo: homoseksualni ne prispevajo k reprodukciji. Ugovor: Tudi mnogi heteroseksualni pari nimajo otrok, ker jih ne morejo ali nočejo imeti in torej ne prispevajo k reprodukciji. Je reprodukcija pri 7 milijardah prebivalstva kakšna posebna vrednota?

Moje težave s Steve Jobsom

Umrl je Steve Jobs, genij, ustvarjalec, vizionar, vrhunski direktor; svet je zaradi njegovih inovacij neizmerno boljši; spremenil način, kako vsak od nas vidi svet; človek, ki je na glavo postavil več gospodarskih panog; zgodovinska osebnost, primerljiva s B. Franklinom, Th. Edisonom, H. Fordom, ob boku z Rockefellerjem... Taki so bili naslovi v časnikih. Jaz ga pa pravzaprav ne poznam. Zame je bil neki računalničar, menda je izumil miško in še nekaj igračkastih izboljšav na računalnikih. Koga to briga? Da vendarle ne pretiravajo z marketingom? Apple? Ne vem, jaz imam PC z Microsoftovimi programi (a se reče 'operacijski sistem'?) Kaj če mi Apple? Kakšno zvezo ima? 
Bil sem kar v zadregi: en genij, genij naše dobe, je šel kar tako mimo mene. Zgodovinska osebnost našega časa, ki je šla kar tako mimo. Pa nisem čisto brez veze z računalniki. Začel sem s Spektrumom X, se navdušil za Atari (je imel lepše črke kot IBM PC) in potem osvojil PC, uporabljal sem vse programe Microsoft Officea, kolikor sem pač potreboval, sam sem se naučil (na kar sem ponosen) in še kopico drugih programov in programčkov. Od vsega začetka sem na internetu. Preizkusil sem že več blogerskih portalov in družabnih omrežij. Potem so mi kupili ta malega Asusa, Eee PC. Lahko ga prenašam okoli in povsod, kjer sem, če je zveza, se konektam (!!) na internet. Fino. Lahko bi rekel, da sem kar malo zasvojen z računalnikom. Ampak Steve Jobs - kaj ima ta s tem? Ko sem videl, kako ga slavi ves svet, mi je začelo postajati nerodno. Kaj je pravzaprav pogruntal? Zadnjič mi je žena kupila tisto deščico na blazinici, da lahko z asusom na kolenih surfam. Pa ne, da bo izumitelj te napravice dobil Nobelovo nagrado? Kakšni časi!
Vendarle nočem izpasti kot popoln brezveznik. Zakopal sem se v članke o Steveu Jobsu.
Evo rezultata. Mislim si, da tega človeka po svoje upravičeno slavijo. Kaj je pogruntal in storil? 1. Baje se imamo njemu zahvaliti, da imamo danes na računalnikih spodobno tipografijo, črke vseh mogočih slogov, ki jih lahko menjamo po mili volji, in ne tiste zombijevske zelene strojne pisave. 2. Baje je on prvi uresničil zamisel prenosnega računalnika, laptopa, notesnika, ki je bil v začetku res da še okoren, a vendarle normalno prenosljiv. 3. Baje je pogruntal miško (jaz imam tako s klitorisom); brez nje ne znam s pridom uporabljati računalnika. 4. Iznašel je ipod, prenosni glasbeni predvajalnik - tega ne uporabljam, ker ne prenesem rokovskega trušča. 5. iznašel je itunes - glasbeno trgovino - ta programček imam, ga malo uporabljam, a za tiste, ki vam glasba več pomeni, je krasen:  klikneš in (če ni treba kupiti) zaslišiš želeno melodijo. 6. iznašel je iphone - pametni mobi;  jaz imam še vedno navaden retardiran mobi Nokia, a ta pametni je res super. 7. iznašel je tablični računalnik - tablico brez vsega, žgačkaš jo in se ti prikazujejo čuda. 8. last not least, na noge je postavi veliko podjetje, veliko zaslužil in dal delo mnogim drugim. Za vsem tem pa je res genialna ideja: nič več disket, diskov, dol dajanja; vse, kar boš hotel, boš počel v oblaku, kadar koli, kjer koli. Kdo si ne želi priti v nebesa? Evo, tu so, omogočil jih je Steve Jobs.
Opomba: po svoje ga upravičeno slavijo, kajti brez računalnika se vsekakor da preživeti, tudi brez oblaka, kot se da preživeti brez avta in TV. Bi preživel tudi brez črk? Ej, bi, ampak bedno. Tako da imajo prav: spremenil je naše navade s temi svojimi igračkami.