Zločini zaveznikov in povojni poboji

Na Fb sem zasledil kratek zapis gospoda doktorja zgodovine Martina Premka, poslanca Svobode. Tokrat sem prvič zasledil kak njegov zapis, ker ni med mojimi Fb-prijatelji in ga videvam samo v medijih. Zato tudi ne poznam predzgodovine in povoda za njegov zapis. Res je, ne poznam konteksta.

V zapisu, na katerega sem naletel, pa piše takole (združujem odstavke): "Ameriški in britanski kapitalistični morilci so med drugo svetovno vojno bombardirali naša mesta in pobili tisoče nedolžnih ljudi, tudi otrok in žensk. Ali bi se druga svetovna vojna končala kako drugače, če Slovenije ne bi bombardirali? Nikakor ne! Torej so zahodni kapitalistični morilci ubijali naše ljudi brez sodbe zgolj v imenu profita in vojne industrije. Sedaj pa "kapitaliste" zamenjajte s "komunisti" in dobili boste sliko, kako naša desnica zlorablja in potvarja zgodovino in laže o drugi svetovni vojni. Sicer pa naša desnica laže itak o vsem." Ob zapisu je fotografija grmade prepletenih, že razpadajočih človeških trupel, morda žrtev kakega bombardiranja; brez podatkov o kraju, času in drugih okoliščinah. 

Na ta zpis sem se odzval takole: "Tole je, žal, zelo nepoznavalsko za poslanca slov. parlamenta. 'Ameriški in britanski kapitalistični morilci' so bili med drugo svetovno vojno zavezniki naših partizanov in so imeli svojo misijo pri Vrhovnem štabu NOV, tj. pri tovarišu Titu. In tega je po vojni v znamenje priznanja za skupni boj sprejel sam vrhovni 'britanski kapitalist' Winston Churchill. Na ozemlju sedanje Slo. ni bilo sistematičnega bombardiranja s strani zavezniškega letalstva. Tiste bombe, ki so padle na Maribor in kakšna tudi kam drugam, so sodile k bombardiranju Nemčije."

Na to je avtor zapisa odgovoril: "Gre za sarkasticen prikaz, kako se pri nas dela z zgodovino. Zamenjajte kapitalistični s komunistični pa bo vse tako kot treba."

Odgovorim: "Žal tega sarkazma in zamenjave pojmov ne razumem. Če zamenjam besede, dobim naslednjo 'misel': "Komunistični morilci so ubijali v imenu profita in vojne industrije". Ker sem preživel ves "komunizem" mi profit in vojna industrija ne pašeta v kontekst."

Poleg teh vrstic je na Fb še cela rešta odgovorov iz gospodovega "mehurčka", odgovorov v njegovo podporo, ki nakazujejo mojo omejenost, "volnenost", "mater si ti naiven", "si zgrešil kontekst". Postregli so mi tudi s podatki, da so zavezniki poleg Maribora bombardirali Kočevje, Idrijo, in druge naše kraje; skratka povzročili so veliko nedolžnih žrtev med Slovenci (sam vem za zablodelo bombo, ki je uničila hišo na Mirju, ker sem šel z očetom gledat tisti krater). Z nekaterimi gospodovimi pristaši sem se res naivno zapletel v argumentiranje... Nisem se mogel zadržati ob trditvah, kot je tale: "prvo in drugo svetovno vojno so zakuhali v Londonu. Židovska 'elita' z svojimi bankirji na čelu." A komentiranje celotne verige izjav bi nas odvedlo proč od središčne teme.

Seveda sem gospodov sarkazem preozko razumel: ne gre za zamenjavo besed. Gospod Premk zavrača tiste, ki komunistom očitajo povojni pomor domobrancev. (Niso samo desničarji, da se razumemo.) Brez sarkazma zapisana bi se njegova misel glasila takole: "Komunistom, partizanom, očitate povojni pomor razoroženih domobranskih vojnih ujetnikov brez sodbe, ne omenjate pa, da so vaši ljubljeni ameriški in britanski kapitalisti in imperialisti z bombardiranjem slovenskih krajev brez utemeljenga razloga pobili tisoče nedolžnih ljudi, žensk in otrok."

Kot bi čutil nevzdržnost tega očitka, ga zavije v ironijo, sam pravi sarkazem, da se lahko izvije, češ da ni mislil dobesedno ampak tako za hec, recimo, da... Če že desnica govori o "komunistični zločincih", pa recimo še onim drugim "kapitalistični morilci". Vendar ga bomo prijeli za besedo, mišljeno.

To pomeni, da zgodovinar etično enači pomor razoroženih kvizlinških vojnih ujetnikov po končani vojni z žrtvami zavezniških bombardiranj na ozemlju današnje Slovenije, ki je bila v času vojne po kapitulaciji Italije del nemškega Reicha. Dejanje komunistične oblasti po vojni pisec etično enači z dejanjem zaveznikov med vojno. Oboji so povzročili mrtve, nedolžne ali vsaj ne po pravilih obsojene. Zavezniki so povzročili nedolžne smrti, komunisti pa so zgolj uničili svoje sicer razorožene, a moralno s kvizlinštvom omadeževane vojne sovražnike.

To tezo zavračam. Namen angloameriških zaveznikov je bil uničiti nemško vojsko in poraziti nacistično Nemčijo na kopnem, morju in v zraku. Spomnimo se: Hitlerjev projekt je bil svetovna nadvlada Nemcev in arijske rase, kar naj bi zagotovilo "tisočletni mir". Ko so se Nemci začeli umikati iz Italije in Balkana proti severu, je zavezniško letalstvo bombardiralo nemške položaje in postojanke, predvsem pa komunikacije (ceste, mostove), da bi sovražni vojski preprečilo umik in jo uničilo.

Strateški cilj Komunistične partije, ki je z Dolomitsko izjavo po kapitulaciji Italije (1943) prevzela vodstvo Narodnoosvobodilne vojske (partizanov), je bil osvoboditi deželo okupatorjev in ob tem in po tem izvesti komunistično revolucijo. Revolucijo so komunisti izvajali med vojno z uničevanjem vidnih predstavnikov legalne oblasti, ki je sodelovala z okupatorji, da bi zavarovala prebivalstvo in ohranila predvojni red, in "buržujev" in "kulakov"; po vojni pa z nacionalizacijo premoženja in proizvajalnih sredstev in drugimi ukrepi uvajanja socializma "po knjigi".

Zavezniška bombardiranja niso imela za cilj uničevanje prebivalstva, in to se je pred njimi v načelu tudi lahko zaščitilo z odhodom v zaklonišča ali druge varnejše kraje. 

Drugače je bilo s kvizlingi. O tem, da so se na strani okupatorjev borili proti partizanom, ki so osvobajali domovino, ni dvoma, četudi desnica danes prikazuje njihov boj kot boj proti komunizmu. Žal je bilo tako, da so komunisti in drugi pod vodstvom KP osvobajali domovino in ob tem in po tem izvajali revolucijo. Ko so Angleži vrnili prebegle domobrance v Jugoslavijo, je množica nasprotnikov komunizma, čeprav neoboroženih ujetnikov, pomenila za novi režim grožnjo tudi v miru. Zato je padla odločitev, da se jih uniči.

Pomor vojnih ujetnikov je pravno in etično nedopusten; dopusten in upravičen bi bil sodni pregon vojnih zločincev med njimi. A za kaj takega ni bilo "politične volje" ne sredstev za procesiranje tolikšnega števila ujetnikov. 

Pri nas se je vojna končala s prehodom v enostrankarski sistem ali s komunistično diktaturo (diktaturo proletariata in njegove avantgarde) kljub začetnemu poskusu, da bi se vrnili v klasično meščansko demokracijo (vlada Tito-Šubašič). V Franciji, recimo, so kljub pomembni vlogi komunistov v odporu obnovili večstrankarsko parlamentarno demokracijo.

8. julija 1990 je bila na Rogu ob eni izmed jam s posmrtnimi ostanki pomorjenih spravna slovesnost, na kateri sta si segla v  roke nadškof Alojzij Šuštar in tedanji predsednik republike Milan Kučan, komunist. Zame je bil to simbol sprave med taboroma, ki sta bila med vojno nasprotna. Žal med potomci nekdanjih sovražnikov ni prišlo do politične sprave in zedinjenja o najmanjšem skupnem vrednotnem imenovalcu; o tistih položajih, ko politični nasprotniki sodelujejo. (Epidemija bi bila lahko primer take grožnje narodu.) Nasprotno: dediči obeh strani že 30 let izkoriščajo grozote vojnega in povojnega dogajanja, ki je prizadelo obe strani, za boj za oblast.

Toliko o etiki kapitalistov in komunistov. Poleg tega pa me v tovrstnem izjavljanju čudi in skrbi pogled na zgodovinsko vedo, ki preseva skozi "sarkastični" zapis. Tri sporne načine zgodovinskega raziskovanja vidim. 

1. Prvi je togo sledenje deterministični verigi vzrokov in posledic vse do prvotnega vzroka; recimo vzroka druge svetovne vojne. Tega ena od (levičarskih!) replik (ne Premk!) vidi v "židovski zaroti" (kot Hitler!), sploh pa v interesih angloameriških imperialistov. Togo deterministično razlaganje vodi do teorije zarote. Ta pa popolnoma spregleda od determinizmov neodvisna dejanja akterjev, ali, če hočete, dejanja, ki sledijo drugi deterministični verigi. Ja, ameriški in angleški bankirji so med drugim financirali Hitlerja, a Hitler jih je s svojim projektom nadrase in germanske nadoblasti "nadmudril" in bombardiral. Danes se ta logika kaže v teoriji, da je CIA organizirala "majdansko vstajo" v Ukrajini; pri tem popolnoma spregleda težnje ukrajinskega naroda po osamosvojitvi od Rusije.

2. Druga pogosta napaka razlagalcev zgodovine je, da na preteklost gledajo skozi izkušnjo sedanjosti. Danes smo priča nebrzdanemu pohlepu ameriškega nepremičninarskega kapitalista po vsemu, kar se mu zdi vredno osvojiti zlepa ali zgrda. Posebno na levici kapitalizem ni v časti (čeprav tudi premožnim levičarjem ne škodi). Pred drugo svetovno vojno so bile ZDA izolacionistično razpoložene. Morale so postati neposredno ogrožene, da so posegle v vojno. In ko so posegle, so bile naš zaveznik. Tako kot partizani so Američani in Britanci žrtvovali svoja življenja za osvoboditev Evrope izpod hitlerizma. Kaže, da se zdaj vračamo na doktrinarsko stališče KPS, zaradi katerega so v času pakta med Nemčijo in Sovjetsko zvezo ustanovili "protiimperialistično fronto", in šele po napadu Nemčije na SZ Osvobodilno fronto. 

3. Tretja napaka je ideološka pristranskost. V predstavljanje zgodovine se meša marksistična ideologija. Američani so nenadoma "bad guys", imperialisti, ker so bombardirali našo prelestno domovino za profite svojih bank in zato, da bi ustavili Ruse, ki so širili komunizem (stalinizem!) in so še vedno "good guys". Za nekatere je Rusija še vedno bratska socialistična Sovjetska zveza in Putin ljubljeni batjuška. Najvišji predstavnik slovenske zakonodajne oblasti hrepeni po srečanju z njim.