O REFERENDUMSKI ZDRAVI PAMETI

Referendumskega »testa zdrave pameti« nisem uspešno opravil. Sodim med ljudi brez »zdrave pameti«. Zaradi tega se niti najmanj ne žalostim. Ker sem se dolgo časa kar prizadevno ukvarjal z metodami znanstvenega raziskovanja, vem, da v znanosti, pa tudi sicer v zadevah mišljenja, »zdrava pamet« nima dobrega slovesa. Zame bi bilo žaljivo, če bi mi kdo dejal, da sem glasoval po zdravi pameti. Pri nas ima ta neupravičeno prizvok nečesa zdravega, dobrega, saj zveni kot nasprotje nezdravi, bolni pameti. 

Angleška ustreznica slovenske besede je »common sense«, kar pomeni »navadna, običajna pamet«. Nasprotje tej je neobičajna, odlikovana, izborna pamet, boljša od navadne. Navadna pamet je zmes večje ali manjše brihtnosti, to je naravne bistrosti ali inteligentnosti (sestavina zdravja v »zdravi pameti«); tradicionalnih pojmovanj, ki jih jedrnato izražajo ljudski pregovori (o tem, kdo naj ne je in kdo drugemu jamo koplje) in tradicionalne religije; stereotipov, med katerimi so priljubljeni nacionalni (o južnjakih, ki da so leni); samoumevnosti (o tem, da je Zemlja ravna, saj hodimo po ravnem, kadar ne gremo v hrib) in drugih predsodkov o vsem in vsakomer. 

Nasprotna tej je pamet ljudi, ki, poučeni o stroki, vedi ali predmetu zanimanja, razmišljajo s svojo glavo in ne nasedajo ne tradiciji (pregovori), ne avtoritetam (šolske, cerkvene in politične), ne politični propagandi, ne splošno razširjenim samoumevnostim; ki se, ko gre za glasovanje, poučijo o predmetu glasovanja in glasujejo po samostojnem premisleku, najboljšem, kar so ga zmožni. To je kritična pamet (iz gr. krino, razločujem). To je pamet, ki je sposobna razločevanja, presojanja, izbire. Vsak človek lahko razmišlja kritično, kmet, delavec, profesor, ali pa se pusti zavesti propagandi, ki podcenjuje kritično sposobnost ljudi in stavi na zvita, sugestivna vprašanja, na moč vodje, na nagon pripadnosti in – na »zdravo pamet«.