Zelenojamski grafiti

Ko sva se vrnila domov, sem s spočitim očesom našel zanimivo igro likov, svetlobe in barv tudi v prizorih, ki jih običajno prezremo kot nevredne in zavržene.

Karneval v avgustu

Na vrhuncu sezone v kampu je izbruhnil tradicionalni karneval - malo skregan s koledarjem in vesoljno tradicijo, a letos prav duhovit in zabaven z veliko maskami, večinoma skupinskimi, deloma odigranimi prizori.

Sprehodi ob morju

Po Cinque terre je postalo vse težje krotiti željo po morju. Pomlad je bila hladna. Kmalu po začetku koledarskega poletja, sva jo mahnila v najin kamp. A bilo je presneto hladno in prvi teden me sploh ni zamikalo, da bi se namočil v ledeni vodi. Zato pa je bilo tem lepše pohajkovati med oljčnimi nasadi, njivami in travniki, po kraških goličavah in gozdnih parobkih.

Cinque Terre

Nisem še dovolj poudaril, kako prijetno spremembo je v moje življenje vneslo dejstvo, da sem se jeseni vpisal v tečaj italijanščine na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Že samo enkrattedensko srečevanje v skupini tečajnikov je zabavno in koristno - utile cum dulci - spomladi pa smo se poleg tega podali še na tridnevni izlet v Cinque Terre. S člani vseh italijanskih skupin in drugimi udeleženci smo se 12. aprila zgodaj zjutraj vkrcali na avtobus proti ligurski obali. Čeprav je bila vožnja dolga, je v veseli družbi kar minila. Ustavili smo se v Parmi, se sprehodili po mestu, si ogledali znamenitosti (krstilnico, katedralo), malo pomalicali in nato nadaljevali pot čez Apenine, mimo Carrare (sloviti carrarski marmor) do Lido Camaiore, pri kraju Camaiore blizu Viareggia in se nastanili kakih sto metrov od peščene plaže v hotelu Bacco, po Bachusu, rimskem bogu vina. No, plaže sploh nisem videl, saj ni bilo časa, da bi se potikal tam okoli. Prispeli smo pozno in se zgodaj zjutraj odpeljali do La Spezie, glavne italijanske vojne luke, ob kateri pa je seveda tudi civilno pristanišče. Tam smo se vkrcali na ladjico in zapluli do Monterosso al Mare, prvo od petih slikovitih mestec ob strmi obali. Tam smo vzeli pot pod noge in se peš zagrizli v pobočje ter se po dveh urah hoje po ozki stezi spustili v Vernazzo, drugo mestece, kjer smo se odpočili, nato pa z vlakom zapeljali do Riomaggiore, kjer nas je že čakal avtobus. Zadnji dan smo si ogledali znamenitosti Genove, Kolumbovo rojstno hišo,  kraljevo palačo, katedralo San Lorenzo, in se sprehodili po pristanišču in ogledali zanimivosti. Utrujenim nam je kar prijalo, da smo se lahko spet udobno namestili v avtobusu.
Slik je preveč za eno stran, zato samo kolaž: