Decembrska predpraznična histerija je povzročila, da ta mesec nisem napisal še nobene begotnice. Zdaj je pa enih praznikov konec, drugi se pa še niso začeli, tako da bo ravno pravi čas, da vštulim en zamujen zapis, ki pa bo ravno pravšnji za novo leto, saj ponuja pogled v prihodnost.
Rad bi opozoril na članek Janeza Tomažiča, ki predstavlja
poslovneža Gregorja Benčino in njegovo razmišljanje o trajnostnem razvoju
Slovenije (Delo, 26. 11. 22). Članek je na gospodarski strani časnika in bojim
se, da bi ga veliki kulturniški ideologi slovenske prihodnosti spregledali.
Mislim, da je pristop g. Benčine paradigmatično nasprotje pri nas tako
razširjenega manihejskega odnosa do prihodnosti. Za našo prihodnost naj bi bil
po nazoru nekaterih vplivnežev odločilen izid spopada med zlom-kapitalizmom in
dobrim-socializmom. Odločilna naj bi bila opustitev kapitalizma, ki da je vir
vsega zla na Zemlji: podnebne krize, iztrebljanja vrst, revščine, migracij itd.
Manihejskim ideologom je kapitalistično gospodarstvo nekakšno prehodno nujno
zlo, investitorji so egoistični pohlepneži, ki jih pač moramo tolerirati do
nastopa zlate dobe, ki bo sledila socialistični revoluciji.
Gospodarstvenik pa gleda oprijemljivi svet, vidi realne odnose, sklepa in
računa. Medtem ko pomeni nekaterim trajnostna naravnanost predvsem državno
zakonsko omejevanje onesnaževanja, ki ga povzročajo kapitalistična podjetja (so
ga pa tudi socialistična), ali celo le izvoz odpadkov na drug konec sveta, vidi
Benčina v trajnostni naravnanosti posel, ki bo cvetel tem bolj, čim bolj jo
bomo uresničevali. K trajnostni naravnanosti, pravi, nas nagovarja gospodarska
racionalnost: stroški, prihodki, dobički, izgube. Izhaja iz opažanja, da so
ljudje sami, potrošniki, vse bolj trajnostno naravnani. Trajnostna naravnanost
postaja pomembna družbena vrednota. Samooskrba, izbira naravnih materialov
namesto plastike, izbira varčnejših načinov energetske oskrbe, okoljsko
primernejša izbira prometnih sredstev, samoomejevanje nesmiselne potrošnje,
ponovna uporaba itd. so znamenja trajnostne usmeritve potrošnikov. Če potrošnik
raje izbere stekleno posodo namesto plastične, to pomeni, da se splača
proizvajati stekleno posodo. Odpirajo se nove proizvodne niše. Morda
najpomembnejši trend je upoštevanje trajnostne naravnanosti med podjetji
samimi. Ta postaja pogoj za povezovanje v proizvodni verigi, za nastop na trgu
in za tržno uspešnost. Energetsko samostojne tovarne, prve v Sloveniji, sedanja
energetska kriza ne bo prizadela. Uvaja se merjenje trajnostne naravnanosti in
bonitetni sistem za trajnostno naravnanost. Pred vrati je priznavanje nevtralizacije
izpustov. Slovenski gozdovi po Benčinovi oceni nevtralizirajo polovico
toplogrednih izpustov pri nas. Morda bomo to prednost lahko unovčili.
Mislim, da je tako spremljanje in spodbujanje razvojnih
procesov plodnejše kot fantaziranje o radikalnih prevratih, ki povzročijo žrtve
in veliko trpljenja, uresničene utopije pa neslavno preminejo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar