Torej vendarle navajanje Prešernovega verza o sužnih dnovih (glej prejšnjo objavo) ni bilo zgolj priložnostno nostalgično leporečništvo ampak resen Delov poziv k uporu tu in zdaj; ta pravemu, pri katerem zastavimo vse in tvegamo, da nas bo po njem pokrila črna zemlja. Upor proti komu ali čemu? Odgovarja Markeš (Delo SP, 10. 2. 24): v svetu ob aktualnih vojnah "... proti napihovanju evropske in ameriške vojaške industrije in kapitala" (Ukrajina, Gaza); pri nas "proti razgrajevanju javnega zdravstva", proti lobijem "v ekološkem razgrajevanju celih regij" (Anhovo); proti spregi politike s kapitalskimi centri moči (Litijska). To je "proti", kaj pa "za"? Odgovarja Žerdin: "ne" odmiranju države in vitki državi! "Prihodnost skupnosti zahteva novo državotvornost", krepitev države; ponovno vzpostavitev ravnovesja med stebri oblasti, za "delujočo umno državo, ki ne bo plen strankarskih nomenklatur." Te cilje upora lahko samo podpišem. (Črna zemlja me tako ali tako čaka.)
Imam le dve pripombi. Upiramo se torej proti pojavom. Ti imajo sicer svoje nosilce (vojna industrija, centri moči, lobiji ipd.). Da bi Črtomirov meč vedel, kam udariti, bi morali biti ti, v katerih suženjstvu živimo, jasneje določeni. Kako naj se uprem Netanjahuju, ki bi ga zdajle pihnil, če bi ga mogel? Pa Putinu? Kako naj se uprem napihovanju ameriške ali kake druge vojne industrije? Mogoče tako, da glasujem proti nabavljanju orožja za slovensko vojsko? Kakšna vojska bo to? Torej proti vojski? Kdo razgrajuje naše javno zdravstvo? Zasebni zdravniki? No, tu so tarče jasneje vidne. Naj se spravim kar na svojega zasebnega zobozdravnika, ki mi je edini res uredil zobovje, ko so me v javni ordinaciji naročali na datume po moji možni smrti? Kateri lobi vzdržuje tisto prekleto cementarno, ki ji strežejo zasužnjeni Anhovčani?
Še nekaj mi ni jasno. Markeš se sprašuje, ali bo "širšo logiko" sprege med kapitalom in politiko mogoče zlomiti brez vojne. Torej je vojna dobrodošla, da se naredi red? Zadnjo svetovno vojno so naši fantje izkoristili za socialistično revolucijo in pometli s sprego med (meščansko) politiko in (zasebnim) kapitalom, da bi z vsem kapitalom upravljala ena stranka. To se je imenovalo "ljudska demokracija". Potem je bil v svetu nekaj časa mir - razen sovjetsko-ameriških vojn v Koreji in Vietnamu. Pri nas pa smo imeli zgledno javno zdravstvo, šolanje, socialo zastonj in vse drugo poceni, kar se je dobilo. In eno v redu neposredno demokracijo brez države. Takrat ni bilo problema v samoupravni interesni skupnosti za gradbeništvo v Tomačevem izglasovati pravo traso kanala. Bi to ponovili?
Ni komentarjev:
Objavite komentar