'Socialno omrežje'

Film o nastanku Facebooka in njegovem avtorju Marku Zuckerbergu, zakerbrgu po ameriško, je nominiran za oskarja v več disciplinah, poleg tega so mi domači rekli, da je v redu. Poleg tega sem uporabnik Facebooka. Zato sem ga šel gledat. Če prav pomislim: kako to, da niso posneli filma o izumitelju fotokopirca, še prej o izumitelju šapirografa, singerice ali bicikla ali 'Človek ne jezi se'. Kaj je facebook? Družabna igrica, formular, kamor vpišeš svoje podatke, dodaš slikce, malo pametuješ, si priklikaš kao prijatelje in, če imaš čas, si ogleduješ njihove slikce, prebiraš njihove modrosti in neartikulirane krike ob prebujanju in drugih dejavnostih, jih pohvališ ali pograjaš, raziskuješ, kdo je s kom in s kom ni več, in si morda celo dopisuješ z njimi. Malo za šalo malo zares. Pol milijarde ljudi na svetu se gre to igrico, drugih šest milijard očitno preživi brez nje. Film o drugi pomembni postranski reči, najbolj pomembna postranska reč je baje fuzbal. In vendar ti film da kar misliti.
Zamisel se je posvetila čudaškemu študentu, piflarju, ki si je želel postati član ekskluzivnega kluba, njegovi punci se je to zdelo odbito, zdelo se ji je, da on misli, da ni dovolj dobra za elito in po prepirčku ga je pustila. Njemu, računalničarju, sine ideja, kako bi se ji maščeval. Priskrbi si sezname študentov, preoblikuje obstoječo stran in po vesoljnem harvardskem omrežju razpošlje obvestilo, da je ta pa ta (njegova punca) prasica. Zadeva je učinkovala, pot je bila odprta, začelo se je razdelovanje ideje o študentskem omrežju, kjer bi bil vsakdo, predvsem vsaka bejba, predstavljen s fotografijo, podatki; kjer bi lahko vsak maščevalno zdravil svoje komplekse in jih razglašal urbi et orbi. Študentsko občestvo je dobilo novo zabavo. Piflar, 'nerd', dobiva idejo za idejo in jo  deloholično uresničuje. Pridobi si prijatelje, sodelavce, FB se dograjuje in širi. Ta osredotočenost na razvijanje proizvoda je osupljiva. Ni pomislekov o banalnosti, ki sem jih izrekel prej, ne, mulc je ves v programiranju in izboljševanju formularčka. Višji smotri, vrednote, smisel, širši razgledi, svet - fuck off. Samo formularček je važen: da bo slikca, da se bo dalo naložiti več slikc, da boš lahko kliknil onega v Hong Kongu... Da boš lahko napisal 'she is a bitch' ali pa 'Anita, jest ne morm lajkat tvoje slike, a morm bit tvoj prjatu tuki na Fb?' ali pa skrivno sporočilo svoji ljubi.
Potem se začne biznis, pridobivanje sponzorjev, investitorjev. Rast. Selitev iz NY v Kalifornijo. Tu ni sentimentalnosti. Če prijatelj zamoči, ni več prijatelj, njegov delež je le še 0,03%. 'Ukradel nama je idejo', se pritožujeta konkurenta. 'Fuck off', ju nažene dekan, 'na Harvardu si izmislimo novo idejo, nov projekt'. In fact: kaj je ideja, če je ne razviješ in fanatično realiziraš. FB osvoji svet. Cukerberg je težak deset milijard. Formularček, ki ga izpolnjuje ves svet in brez njega ne more živeti. What a world!

Ekološko v novo leto

Prebral sem napotke za ekološko obnašanje v Sončnih pozitivkah (po Viti) in ček-listo v WAYNU in primerjal svoje ravnanje.


NE VODE V PLASTENKAH. Ne kupujem vode v plastenkah. Hodim po pitno vodo v izvir pri Potoku (pri Snoviku). Za kuhinjsko rabo uporabljam vodo iz pipe. Oskrbovanje s pitno vodo zahteva 1x mesečno vožnjo z avtom tja in nazaj okrog 70 km in s tem povezano onesnaževanje.


NE PLASTIČNIH VREČK OZ. PONOVNA UPORABA VREČKE. V knjigarne in druge trgovine hodim z nahrbtnikom. Blago dam v nahrbtnik, vrečko zavrnem, če se le da. V nahrbtniku nosim s seboj vedno vrečko, ki jo po potrebi večkrat uporabim. Vendar pa v supermarketih na veliko uporabljava vrečke pri kupovanju sadja, zelenjave, mesa idr. – za vsako vrsto blaga posebna tanka vrečka zaradi lažjega transporta. Tu bo napredek, ko bojo na voljo razgradljive vrečke.


PEŠ. Že dolgo uporabljam avto samo za daljše vožnje; za vožnjo po mestu in v btc pa samo, če je treba pripeljati blago ali ponoči in v slabem vremenu. Hodim peš, če je vreme, kolesarim, uporabljam mestni promet. Pri daljših vožnjah po avtocesti vozim zmerno (potovalna hitrost 110 km/h), defenzivno, uporabljam tempomat.


EKO-HIŠA IN GOSPODINJSTVO. Izolirali smo hišo; zamenjali okna. Poraba plina je bistveno manjša. Termostat centralne na plin je pozimi naravnan na 22 stopinj čez dan in 18 ponoči. Slabo je izolirano strešno okno v delovni sobi. Večina starih žarnic je zamenjanih z varčnimi. Opekač uporabljamo zelo redko, mikrovalovke, avtomata za kavo nimamo, druge strojčke – mešalnik - dokaj redko. Za kuhanje uporabljamo plin ne elektrike. Računalnik izključim zvečer. Še vedno pustim teči vodo pri umivanju zob. Tudi posodo pomivam pod toplim curkom, a to delam z mrzlim 'predpranjem', kolikor mogoče hitro in z vmesnim prekinjanjem.


LOČEVANJE ODPADKOV. Odpadke v najinem gospodinjstvu ločujeva: organski, neorganski, plastika, konzerve; plastiko, steklo in pločevinke odnašava v skupni zbiralnik.


MANJ PAPIRJA. Le še redko printam v primerjavi s prvim obdobjem uporabe računalnika. Samo kar je nujno. Kupujem pač najcenejši papir, reciklirani je dražji.

EKOLOŠKA ČISTILA. Teh reči še nisem proučil. Od čistil uporabljamo detergent za posodo, čistilo za kopalnico, za okna, pralni prašek in muscolo za odtoke. V glavnem.


EKO-HRANA. Hrane ne kupujem v posebnih ekoloških prodajalnah, redko tudi posebno EKO-hrano, ker je dražja. Mesa ne jemo veliko, radi imamo zelenjavo in sadje. Nekatere proizvode nabavimo neposredno pri kmetih, npr. kakije, včasih tudi povrtnino pri branjevkah in vino.


POSADI DREVO. Drevesa, ki sem jih posadil, sem pred kratkim požagal. Žal so postala prevelika in so začela povzročati škodo, za popravo katere bo treba potrošiti energijo iz neobnovljivih virov (nafto).


MANJ POTOVANJ. Potujem malo, enkrat na leto v glavnem z avtobusom (40 oseb/1 diesel), z letalom mogoče na 3 leta enkrat. Z avtom razdalje do 300 km. Prišel pa sem na okus za križarjenje z ladjo. Ne vem dobro, kakšno ekološko škodo povzročam s tem.


PROSTOVOLJNO DELO. Prostovoljnega dela sem v življenju opravil kar nekaj, mogoče se bom še kdaj čemu pridružil. Na splet sem dal v branje vse svoje pisne izdelke zastonj. Vsake toliko časa odnesem v knjižnico rabljeno literaturo na polico podarjenih knjig.


BODI ZGLED. S tem ko tole objavljam, bom mogoče spodbudil še koga k bolj trajnostnemu obnašanju v okviru možnega.

Glasoval sem za pisatelja

V tednu med Božičem in Novim letom so me z Dela po telefonu povprašali, kdo je po mojem mnenju osebnost leta 2010. Hotel sem kar takoj odgovoriti, saj sem vedel, kdo so nominiranci. Pa mi punca, ki je spraševala, ni pustila, ampak je morala svoj postopek izvesti tako, kot so ji ukazali. Prebrala mi je kratko informacijo o vsakem nominirancu, nato pa sem povedal svojo odločitev. Odločil sem se za pisatelja Borisa Pahorja.

Je res osebnost. Kot tržaški Slovenec je pod fašizmom pa tudi kasneje v italijanski demokraciji preživel poniževanje, zaničevanje, zatiranje, nato pa še najhujšo preizkušnjo, nemško koncentracijsko taborišče. Po vojni je prepoznal slepilo totalitarnega komunizma in si ves čas prizadeval za demokracijo. Kot Kocbekov prijatelj je zaslužen, da je Kocbek izpovedal resnico o povojnih pomorih. Svojo medvojno izkušnjo je Pahor umetniško prepričljivo izpovedal v Nekropoli, literarnem delu, ki je kljub turobni tematiki berljivo, saj je neposredno pričevanje, izpovedano z analitično globino in čustveno odmaknjenostjo hkrati, ki olajšata soočenje z grozotami, ki jih opisuje. Njegova pokončna drža, trdnost vrednot in konsistentnost njegovih stališč in delovanja, prava kraška trma, so občudovanja vredni. Navsezadnje je tudi njegova starost dosežek, saj človeku sploh ni tako lahko dolgo živeti; preživeti, kar je preživel on in ostati klen in bister pa je dosežek etično trdne osebnosti - pravega značaja. Prebral sem poleg Nekropole njegovo Dihanje morja in Zgodbo o reki... Je pravi pisatelj, ki zna ustvariti vzdušje in te blago zaziblje v pripoved.

Med drugimi nominiranci sta mi najbližja organizatorja čiščenja odpadkov (Petra Matos in Aleš Pevc), ker sta nakazala novo obliko povezovanja ljudi pri uresničevanju skupnih vrednot, mimo države in obstoječih organizacij. Na tretje mesto bi uvrstil Boscarola zaradi vrhunske inovativnosti in prodorne poslovnosti. Za njim je pa lahko vrstni red tak, kot so ga določili bralci.  

Dogodki v svetu v letu 2010, ki mi bojo mogoče ostali v spominu

Jan: Potres na Haitiju: družbeni kaos, popolnoma zatajila država.
       Film Avatar: klišejska zgodba v zanimivi scenografiji.
       Tablični računalnik: me mika.
Feb: Grška kriza: financiramo njihov socialistični socialni mir in blagostanje.
Mar: fala bogu, nema ništa.
Apr: Letalska nesreča poljske elite - neverjetna tragična koincidenca z 
       zgodovinskim pomorom elite v Katinu, tokrat zaradi trmoglavosti malega 
       vladarja.
       Izbruh vulkana na Islandiji in oblak pepela, ki je zmedel letalski promet - 
       bravo, Narava, uči nas ponižnosti.
       Eksplozija na naftni ploščadi BP v Mehiškem zalivu - lekcija, ki je spet ne 
       bojo vzeli dovolj resno - ko j... ribiče.
Maj: fala bogu, nema ništa.
Jun: Nogometno prvenstvo v J. Afriki - nazadnje sem celo gledal tekme, pismo.
Jul: spregledal - katamaran, narejen iz plastenk, prečkal Pacifik.
Avg: Poplave v Pakistanu - bogi ljudje.
Sep: Ustavili odtekanje nafte v Meh. zalivu - končno so po dolgem 
       premišljevanju pogruntal nekaj koristnega mimo iskanja druge Zemlje...
Okt: Reševanje rudarjev v Čilu: najlepši hepi end v zadnjem času.
Nov: Spuščena Aung San Suu Kyi - privoščim lepi in plemeniti gospe...
Dec: Wikileaks in Julian Assange (ki se zdaj pritožuje, da so objavili skrivne 
        podatke o njegovem intimnem življenju, haha) - vsaka radikalnost se 
        spremeni v svoje nasprotje.