Desetletnica bloga

... je minila že 19. septembra. Tega dne leta 2010 sem v okviru bloga Efemeride objavil prvi zapis isc. o Katarini Marinič, ki je takrat umrla, stara 111 let. Imel sem idejo, da bi pisal o starosti, nekako tako, kot to danes imenitno uspeva gospe dr. Metki Klevišar na Obrazniku (facebook). A ker sem drug človek, mi kaj takega seveda ne bi uspelo, zato sem malo paberkoval, hoteč predstaviti "izjemne starce". Drugi zapis je bil o Johnu Basingerju, možaku, ki si je pri svojih 58 letih zadal nalogo, da se bo naučil na pamet vso Miltonovo pesnitev Izgubljeni raj, ki šteje 10565 verzov. Možu je to uspelo, celo tako dobro, da si mu povedal številko strani, on pa je zrecitiral verze na tisti strani. Potem je pa prišlo obilno jesensko deževje in Ljubljanica je nenavadno narasla. Fotografiral sem vodostaj v Mostah in potem še vse ostale mostove tja do Prulskega mosta - in objavil fotografije. Krasno, ampak pri tem sem pozabil nadaljevati serijo o izjemnih starcih. Poleg tega sem ugotovil, da je takih ljudi, ki kaj izjemnega dosežejo v starosti, zelo veliko. Naj pišem o gospe Heleni, ki je pri osemdesetih tekla maraton? Takih je polno. Leta, ki so včasih pomenila starost, niso več starost. In tako sem odstopil od zamisli, da bi zapisi sledili nekaj stalnim vsebinskim smerem. Predal sem se trenutnemu navdihu. Tako je moj blog pel-mel (pele mele) vsebin. V njem od časa do časa sledim kaki temi, kot npr. ko sem komentiral poglavja knjige 12 pravil za življenje J. Petersona. Vseeno pridejo do izraza moja osnovna nagnjenja k temam s področja psihologije, sociologije, filozofije, literature; včasih kakšna glosa o kaki knjigi, filmu, gledališki predstavi. Pa, seveda, potopisi izletov in potovanj. Morda bom nekoč zmogel volje za sistematičen tematski pregled. Vmes sem naslov bloga Efemeride poslovenil v Begotnice, ki pomeni tudi "bežne vtise". Na Efemeridah sem imel najbrž precej klikov ljudi, ki so iskali astronomske efemeride. Ne maram navideznih klikov, navideznega zanimanja in navidezne branosti. Tokrat nekaj kvantitativnih podatkov.

Prva slika kaže krivuljo klikov v razdobju desetih let. V splošnem bi lahko rekel, da se krivulja dviga, torej, da je vse več zanimanja za ta blog.

Druga slika kaže število ogledov. Slupno število ogledov v desetih letih je 25.538., to je, nekako 2500 ogledov na leto. Ne dva miljona na dan kot kakšna pop-zvezda. 

Gornja tabela prikazuje najpopularnejše objave. Vodi opis izleta v Katakolon in Olimpijo v okviru križarjenja po vzhodnem Sredozemlju. Kaj je v tem opisu tako privlačnega, ne vem, morda so to fotografije Olimpije, kajti športnih navdušencev je najbrž med bralci, ki brskajo po spletu, veliko. Ni izključena možnost, da so na ta naslov kliknili tisti, ki bi se radi prijavili na kakšno križarjenje. Skratka, teh številk ne gre jemati enoznačno. Zapis "Kam s knjigami" si je ogledalo skoraj 200 oseb. Zasluga gre knjižničarki FSD gospe Martini Kerec, ki je moj zapis razposlala svojim bibliotekarskim kolegicam in kolegom. O sreči sem govoril ob našem rednem letnem srečanju svojim gimnazijskim sošolcem - mogoče so si besedilo delili. Sicer pa potegnejo potopisi in naslov "presenečenje". 

No, ne gre mi za popularnost, drugače bi uporabil kakšne trike. Moji zapisi so še vedno moja razmišljanja pro domo sua. Seveda sem pa vesel, če še kdo prebere.