27 april 2020

Obkoronske

PRIDE TAK DAN Pride tak dan, vedno pride, ko že mislim, da ne bo prišel,
sveže, sončno, pomladno dopoldne, ko lahko sedim sam za mizo na trati, ali za mizico na balkonu in berem časopis in pišem beležke, da bi oblikoval pametne misli. Prijatelja, kos in vrabec, skakljata v bližini, plašna, nezaupljiva, ker ne vesta, kako sta mi ljuba; lesket svetlobe med listi, igra senc, zvonenje v daljavi. Pride dan, ko bi lahko verjel, da je Bog, ves ta zeleni mir in lesket, vse to okoli je Bog, ki se včasih pojavi in za dolgo izgine. Pride tak dan. * Pride tak dan, ko pogreznjen si vase, v zelenem lesketu le misli so s tabo, nihče jih ne zmoti. Pride tak dan, ko verjameš vase, v božje v sebi.
*
MINE TRENUTEK
Mine trenutek
se pogrezne
ga zagrne
zgine
zakaj je nekaj
ko bi bilo bolje
za trenutek okusiš
in že veš
in pripraviš
za tiste,
ki še mislijo,
ki še ne vedo
ki še ne čutijo
da prihaja
da se zagrinja
da ponikuje
da ponikne
nikne
nične
nič
*
PARMENID JE VPRAŠAL
Parmenid je vprašal,
zakaj je nekaj
in ne raje nič
ne raje nič 
ne raje
ne raje
nikoli me to
ni zanimalo.
Je
in se konča. 
In ni.
Veselo na delo.
Še tega ne moreš reči.
Zakaj ne raje.
*
Iz niča ništrc.
Kr neki.
V nebo kovano.
V nebesa vzeto.
V pekel pogubljeno.

Kr neki. 

Moja koronska samoobramba na fejsbuku

Od začetka epidemije do konca aprila sem na fejsbuku bil boj z neumnostjo, sebičnostjo in razvajenostjo, da bi sebe in druge zavaroval pred pogubnim virusom. Evo izbor replik.

5.3.
Končno se je začelo nekaj dogajati. končno nismo totalni zamudniki. Končno ena prava drama. Jaz sem itak izvzet. (Mal me glava boli.)
6.3.
Tokrat prekršim pravilo, ki sem si ga postavil, namreč, da se tukaj ne bom vtikal v komentiranje aktualnih političnih dogajanj. Mislim, da bi se bilo pri komentiranju političnih dogajanj dobro držati starega, dobrega, psihološkega pravila, da ocenjujmo dejanja ne oseb. Mislim tudi, da to, kar človek počne, ni odvisno samo od njegovega značaja ampak od tega, kako ga sprejema in se nanj odziva njegova okolica. Eno osnovnih zakonitosti pri pripisovanju "krivde" za določeno ravnanje je: ko ocenjujemo ravnanje drugega, vidimo vzrok za njegovo ravnanje v njegovi osebnosti. Ko ocenjujemo svoje ravnanje, vidimo vzrok zanj v situaciji. Če grem pri rdeči luči čez cesto, vem, da sem šel zato, ker ni bilo ne z leve ne z desne nobenega vozila. Ko vidim drugega, da prečka cesto pri rdeči luči, si mislim: Lej ga, pametnjakoviča, kaj pa misli, da je. Mogoče je on prečkal cesto z enakim razlogom kot jaz. Torej: kul daun - ohladite se.
6.3.
Peter: Se strinjam Blaž, čeprav mi ni všeč!
7.3.
Nikogar ne skušam obvarovati pred kritiko.
Nasprotno, mislim, da je kritika dejanj nujna, kritika osebnostnih značilnosti pa ni smiselna. Končna kritika bo pa na glasovnici.
9.3. Predsednica ZZ siol.net. Kdo je odgovoren, da se nismo pripravili na resno krizo? - Kaj to pomeni? Kdo je odgovoren? Od Šabedra navzdol, predstavniki NIJZ z imenom in priimkom itd., ki jih vsak dan gledamo na TV. Bi radi eno samo osebo? Avtoriteto? Infektologa XY? Predsednico ZZ? Nekoga nezmotljivega, ki bo pregnal vse dvome in preprečil vse okužbe? Kdo seje dvom?
10.3.
»Eden za drugim prihajajo na urgenco. Znaki, ki jih imajo, niso v ničemer podobni zapletom gripe.« | MLADINA.si
Teja: Vredno branja vsake besede. Premislite. To ni ustvarjanje panike ampak preventiva, da ne pride do najhujšega tudi pri nas (kapacitet nimamo). Če vam za starejše ni mar, pa naj vas razsvetlim, da umirajo tudi mladi. #samPovem
13.3.
Sem vesel. Na priporočilo svojcev sem zjutraj izvedel test okuženosti. Globoko sem vdihnil, zadržal dih za 10 sekund (še več) in - nisem padel v depresijo.
13.3.
Kdor ne ve, kam bi sam s sabo in svojim življenjem, se kar naprej trese in išče krivce in zarote, ki ogrožajo njegovo praznino. Živi, dokler si živ, dolgo itak ne boš. Naposlušal si se slabih novic, zdaj se pa loti česa prijetnega. A ne?
14.3.
Korona v razredni družbi | MLADINA.si, N'toko
Ne vem, če virus razlikuje med višjim in nižjim razredom. Izolacija je prekleto težka za zdravnike višjega razreda. Panika pa grabi tudi ljudi nižjega razreda.
16.3.
Omrtvičenje družbe in izolacija vplivata name blagodejno. Nikamor mi ni treba iti, nihče me ne nadleguje. Ni trgovine, ni šole, ni uradov, ni obrtnikov, še zobozdravnika sem upravičeno prestavil. Nobenih skrbi, nobenega pregovarjanja. Časopis mi dostavijo, smeti odpeljejo. Normalno sem nastopil svoj delovni dan pri fejsbuku. V ozadju slišim glas: Pejva kam ven. Nobena sreča ni popolna. Srečno!
17.3.
Na sprehodu. Hitro hodiva po ozki poti med njivami, eden za drugim. Nasproti se nama približa mlajša ženska. Ko je kakih pet metrov pred nama, se naju izogne v širokem loku, kar po travi in starih brazdah. Pravilno. Samozaščitno. Če bi prišla korak bliže, bi se ji izognila midva. A vendar mi ostane čuden občutek, ki bi ga Prlek izazil z besedami: Ka sn jas peees?
18.3.
Lahko se šališ, lahko smejiš. Ne moreš je odgnati. Pride, ko najmanj pričakuješ. Po večerji sem začutil, kako mi žarijo lica. Menda ja nimam vročine? Jedel si vroče. Tud ušesa so vroča. Od slušalk. Kdaj sem bil nazadnje s študenti? V soboto bo 14 dni. To je znotraj obdobja. Al pa že skoraj zunaj. O hudiča, zobni rentgen. Pred enim tednom. Jbnti. Zakašljam. A vidiš? Pa ne kar naprej brskat po nosu. A misliš, da kapljice za nos, ki jih jemlješ, preprečijo; al ga not potisnejo? V trebuhu me nekaj tišči. Pravijo, da je tudi v blatu. Če je v blatu, je v trebuhu. Ne seri, to je od ričeta. Saj še ni prišel do dol. S kolesom si šel ven. Pretnar pravi, da so tudi v zraku. Aerosoli. V križišču si stal za onim. A je blo osem metrov? Je, ampak potem si ga prehitel in si bil tik ob njem. Pa ni kihal. Kaj veš. Hudi boji. A naj molim? Boli ga.
18.3.
Zjutraj mi dostavijo časopis. Kdo vse ga je šlatal do zdaj? Ga bom pustil 48 ur zunaj, da vse pocrka.
19.3.
O čem razmišljam? Kako je, ko se zadnja možnost, možnost nemožnosti, zelo približa. Enkrat mi je že zastalo srce. Potem, ko je bilo najhujše za mano, sem vprašal zdravnico: Se je pa nitka že skoraj pretrgala, kajne? Ja, je rekla, se je že pretrgala, za trenutek, pa se je spet ujela. Bil sem v komi, nekaj dni. Ko sem to razlagal, me je nekdo vprašal: Si videl svetlobo na koncu tunela? Nič nisem videl. Potem pa nisi bil dovolj daleč, je razočarano odvrnil. Naj kar bo razočaran še naprej. Ko sem bil pred tem, ko se je vse začelo, začutil mravljinčenje v levi roki, me je oblil mrzel pot. Takrat sem se zavedel, da je konec. Se mi je odvil film življenja? Nič se mi ni odvilo. Rekel sem ženi: Pokliči rešilca! In potem se je odvijalo, kot je poznavalsko hotela stroka - in narava. Prijatelji so molili zame. Hvaležen sem jim za sočutje. Od tedaj sem vsak dan pripravljen. Ne tako, da bi imel napisan testament in vse pošlihtano. Nimam. Grem po cesti in pomislim: Kako bi bilo, če bi zdajle tukajle omahnil? Bi mi bilo na tleh ležečemu s temle regratom v očeh v redu? In si odgovorim, da bi mi bilo. Pač Pomirjen sem s svojim življenjem. Ni bilo nič posebnega, nič velikega in pomembnega, daleč od filma. Spomnim se srečanja s študentko, ki se je po več letih vrnila, da nadaljuje študij. Rekla je: A vi ste pa še zmeraj tukaj? Tak sem. Kaj hočem povedati? Zdajle si ne želim drugega, kot to, da bi še nekaj časa čutil sonce, veliko Življenje gor ali dol, sem zadovoljen z malo začetnico. Tako. Za prijatelje, z upanjem.
19.3.
Trenutno je zame najpomembnejše vprašanje, ali se virus oprime regrata. Če se, potem je bil pravkar pokončan z želodčno kislino.
21.3.
Iz Maribora poročajo, da nekateri okuženi v samoizolaciji hodijo naokrog in se hvalijo, da jim nič ni. Strokovnjaki so takim, ki so okuženi, pa "jim nič ni", nadeli imenitno ime "superprenašalci". Ob tem sem se spomnil na pripoved učiteljice, ob kateri so se zbirali učenci in se po otroško hvalili: "mi imamo pa novo hišo", "moj ata ima pa nov mercedes" in tako naprej. Zadnji revček pa: "Učiteljica, jaz pa v postlo lulam." Tako nekako, če nimaš nič drugega, da bi se pohvalil.
22.3.
NEDELJSKA PRIDIGA
Po vseh vsakdanjih opredelitvah sem ateist, brezbožnik. To pomeni, da ne verujem v Boga, Stvarnika in Osebo, ki je nekje, neodvisno od mene. Pa tudi sam ga po svoji potrebi in želji ne ustvarjam imaginarnega, da bi si lajšal svoje bivanje in pogled v prihodnost. Vsega tega ne potrebujem. Sem v Camusovem smislu "uporni človek", ki ga ni strah gledati v brezno vesoljnega nesmisla.

Vseeno pa ne zametujem Svetega pisma in vsega drugega, kar je napisanega v duhu tega izročila, predvsem ne evangelijev. Skušam dešifrirati njihova brezčasna sporočila.

Tokrat mi je prišel na misel naslednji izrek (SSP3): Ko so ga farizeji vprašali, kdaj pride Božje kraljestvo, jim je odgovoril: »Božje kraljestvo ne pride takó, da bi zbujalo pozornost. Lk 17,20 Tudi ne bodo govorili: ›Glejte, tukaj je‹ ali ›Tam je,‹ kajti glejte, Božje kraljestvo je med vami.« Lk 17,21

Spomnil sem se na to ob tako banalni stvari, kot so zapisi v dnevniku Delo, v Sobotni prilogi. Profesorica Alenka Šelih piše o ljudeh z Downovim sindromom. Vesna Milek se pogovarja z Manco Košir o njenem življenju in težki preizkušnji. Doktorica Anica Koš Mikuš poziva, naj pokažemo srčnost in pomagamo reševati otroke beguncev brez spremstva. Ne nazadnje: ganljivi nekrolog, posvečen igralcu Petru Musevskemu. Iz vseh teh člankov sevajo človeška krhkost, sočutje, dobrota in solidarnost - iz ljudi in o ljudeh, ki so med nami, naši znanci in prijatelji.

V vsej številki seveda prevladujejo članki o nesreči, ki je zadela človeštvo in nas, vsakogar od nas vsaj posredno. V teorije zarote ne verjamem. A vendar: ste pomislili, kakšna bi mogla biti računica "temnih sil"? Virus ubija stare, mladim prizanaša. Menda imamo demografsko krizo in krizo pokojninskih skladov. Torej?

In vendar se vsi omejujemo, nekateri pa vlagajo nečloveške napore in tvegajo svoje življenje, da bi rešili tiste, ki jih je napadel virus. Nesebično, brez računice.

Kar se računice tiče, poviševanja in zniževanja, vlade sploh, pa pravi evangelij: Jezus pa mu je rekel: »Nihče, ki položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za božje kraljestvo.« Lk 9,62
22.3.
VIRUSNE DRAME
Ženske ne razumejo moškega ritma. Tudi moja ne. Tudi danes ne. Prej me je opomnila, naj pomijem posodo. Itak se ve, da jaz pomivam posodo, ne ona, ker pravi, da to škoduje njenim zgaranim rokam. Itak jo bom pomil. Ampak ne, ona, kot da sem pravkar prišel k hiši, mi mora dat navodila, me mora opomnit. Seveda sem pomil, ampak eno kastrolo sem pustil v duršlagu, da se odmoči prismojeni riž. (Nisem ga prismodil jaz. Nič hudega, težko je pogrevat rižoto.) Pa pride, pa začne pomivat tisto kastrolo. To ni še nič, vajen sem nezaupnic; če bi le lahko ostala tiho, pomila in šla. Ampak ne, mora komentirat, samopomilovalno, žrtev moje brezbrižnosti: Spet sem si zmočila roke, O, sveta Pomagavka, kdo te je pa gnal to pomivat, a ne moreš mal počakat?! To je to. Ne morejo mal počakat. Potem sem ji to predočil strokovno, "reflektiral", s pomočjo tistega vica, ko mož reče, da ga ni treba vsake pol leta opominjat, naj zamenja žarnico, če je rekel, da jo bo. Moško dane besede ne upoštevajo. Je skoraj dojela in se je v samoobrambi smejala. Meni sta bila pa moja duhovitost in strokovni pogum tako všeč, da sem se do solz nasmejal in pri tem vreščal kot pavijan (saj pavijani vreščijo, ne?). Čez nekaj trenutkov so pritekli ta spodnji (sin z družino) po štengah gor pogledat, kaj se dogaja med ubogim starim parom v tej stresni virusni izolaciji (so upoštevali distanco). Mislili so, da se žena joka, ker jo tepem. Kao obično!
Ko je nekoč zdravniku potožila to o rokah, je rekel: A nimate pomivalnega stroja? Ja, lubi boh, za tista dva krožnika! (Da ga v resnici ima, ponosnega na enakopravnost, je zamolčala. Ji zamerim. Me too.)
30.3.
DVOMLJIVCEM
40 million dead if we had done nothing
The COVID-19 pandemic could have infected 90% of the world’s population and killed 40.6 million people if no mitigation measures were put in place to combat it. Estimates from an influential modelling group at Imperial College London highlight the importance that acting early had on suppressing the outbreak. (Nature)
31.3.
Direktor NIJZ meni, da vladna zaostritev ukrepov za zajezitev epidemije ni bila potrebna | MLADINA.si. - Če ima razkuževanje samo trenutni učinek, ker kak okuženi takoj spet okuži razkuženo površino, če je nošenje mask brez veze (WHO), če je izolacija kršenje svobode, če so ukrepi pretveza za državni udar, potem pustimo, naj gre okužba svojo pot. Ker spadam v ogroženo skupino, lahko rečem le: uživajte in ADIJO!
31.3.
Ker spadam v rizično skupino, se globoko opravičujem vsem, ki se zaradi mene odtegujete svojim užitkom, svobodi in primernemu življenjskemu standardu in tvegate, da boste potem, ko mene ne bo več, živeli pod diktaturo. Želim vam, da ostanete večno mladi in da se vas bolezni in življenjske tegobe ognejo na daleč. Itak to vedno zadene druge! Srečno in adijo!
31.3.
Posebej se opravičujem ekscelenci Christini Lagarde, ker ogrožam svetovno ekonomijo. Verjamem, da bo v navezi z virusom in gospodom Trumpom našla ustrezno rešitev.
Biba: Blaz, drzi se! V Uk smo videli velike spremembe v vedenju ljudi, ko so spremenili kampanjo iz ‘zasciti se, da ne dobis virusa’ v ‘zasciti se, da ne preneses virusa’.
1.4.
Laura, ne dvomi. Gospa na osnovi površne primerjave dveh številk dvomi v razglasitev nevarne pandemije, razglasitev, ki je strokovno podprta. Upoštevaj: 1. ta virus je bolj nalezljiv in povzroča hujše poškodbe pljuč, 2. Letošne številke so nižje zaradi obsežnih preventivnih ukrepov, a se lahko še povečajo. 3. ustrezna primerjava je z Italijo, kjer se je virus sprva širil neovirano. V predelih Bergama je bilo 4x več umrlih kot običajno. - Propagando proti ukrepom ostro zavračam, ker je neetična. Poslušaj Blaža.
3.4.
Kroži pismo odbora za svoboščine. Ne bom ga podpisal, ker me to prizadevanje ogroža. Nočem žrtvovati svojega življenja za tvojo komoditeto.
4.4.
Če se o neki poti okužbe dvomi, je pa možna, je bolje biti previden kot opustiti previdnost.
4.4.
K Alenki Zupančič: Konec sveta me pravzaprav ne zanima preveč. Itak ga bo, sveta, enkrat konec. Zanima me samo, če bi svet povzročil moj konec. Ker pa me bo konec, predvidevam, pred koncem sveta, me konec sveta ne zanima. A sem filozof?
4.4.
Kaj je psihoza? Širjenje panike zaradi virusa ali zaradi diktature? Od česa ljudje sedaj umirajo?
6.4.
Spoštovani, primerjave podatkov 19-20 ne upoštevajo, da je število umrlih letos manjše zaradi preventivnih ukrepov. Če teh ne bi bilo, bi se okužilo najmanj 70% populacije, od tega bi jih 20% obolelo. ca 2,5% umrlo. Izračunajte. 1400 mrtvih. Podatki Trampuž
6.4.
Nekateri ne razlikujejo med pojavom "janša" in "corono-virusom" in ju enačijo. Zato se namesto, da bi se varovali pojava "janša", borijo proti razumnim ukrepom, ki jih predlaga vlada. Corona-virus povzroča bolezen, imenovano "covid-19", ki je zelo kužna in je lahko v določenem odstotku okuženih smrtna. Pojav "janša" do zdaj ni zahteval človeških življenj, tudi ne drugih bolezenskih pojavov, razen lažje do huje izražene histerije, imenovane "anti-janša". Najboljša preventiva proti temu pojavu in bolezni, ki jo povzroča, je skrb za delovanje sistema demokratičnih institucij, medijev in civilne družbe. Omenjena reakcija na pojav "janša" ima tudi svojo nasprotno obliko, to je, "pro-janša"; ima enake simptome. Katera oblika se bo pri kom pojavila, je odvisno od nano-memov, to je nano-delcev ideologij, ki se dedujejo oziroma prenašajo iz roda v rod. Eni imajo plave, drugi pa rdeče nano-meme. Igrajo tudi določeno vlogo v seksualnosti, oziroma ljubezni itd. Če so v normalni količini, prispevajo k skladnemu delovanju družbe in izmenjavi na oblasti, če jih je preveč, pa vodijo do omenjene bolezni, histerizacije.
6.4.
Hvala vam za odzive. Pojavila se je potreba po razlikovanju pojava "janša" ali "janšizem", kot ga imenuje N.K., in "osebe JJ". Oseba JJ je lahko v večji ali manjši meri žrtev pojava "j", lahko se ga pa popolnoma znebi. V tem smislu se zelo strinjam z mislijo J.S. in njegovo posrečeno formulacijo, da ima vsaka oseba pravico do popolne preobrazbe. Mislim, da se je ta začela s frizuro, če ste opazili. Strinjam se tudi s teoretično zelo podprto tezo, da vsak čas zahteva drugačno vrsto vodje ali vodij; turbulentni časi drugačen slog vodenja kot mirni. Tako sem včasih razlagal.
6.4.
Okoljevarstvena Greta iz Norveške je Kitajce pozvala naj ne uporabljajo tradicionalnih paličic za jest in naj ohranjajo drevesa. Kitajci so ji odgovorili, da naj še naprej hodi v šolo, kjer ji bodo
razložili, da so paličice iz bambusa, ki je vrsta trave. Svetovali pa so ji, naj ona in njeni prijatelji ne brišejo riti s toaletnim papirjem, ker ta pa je res iz dreves!
8.4.
Tu se vsi sam pritožujejo, čez tega pa čez unga. Ful negativne energije in pametovanja. Ne bom več tuki.
9.4.
Men je Čeferin všeč. Tekmo bi moral prepovedati Giuseppe Conte. Naš PM naj pošlje noto Italiji (za nazaj). (Prej sem zamešal Madrid in Milano, ker se ne spoznam na fuzbal.)
KAJ IMA ČEFERIN S CORONO?
19.2. sporna tekma v Milanu (UEFA)
23.2. Italija prepove javna zbiranja
11.3. SZO razglasi pandemijo
12.3. Slovenija razglasi epidemijo
(podatki Delo, 9.4.)
10.4.
Od štirih do ene
korona nam misli,
bivanje žene.
Od štirih do ene,
od osmih do treh,
zasloni v očeh.
13.4.
Vedno znova me čudi, da ljudje zanikajo resničnost verodostojnih podatkov. V Italiji je do danes odstotek umrlih od okuženih 12,7%. V Sloveniji 4,4%. Da je v Italiji višji, je posledica nepripravljenosti in lahkomiselnosti; da je v Sloveniji nižji, je posledica ukrepov. Politična paranoja naj ne prepreči izvajanja razumnih ukrepov. Za to sem življenjsko zainteresiran, zato mi ne hodite pred oči s fantastičnimi teorijami zarote in sebično svobodomiselnostjo. Meja tvoje svobode je moje življenje. Kapiš?
13.4.
Loti: Čista resnica, Blaž! Po Trnovem se vedno potekajo večerne žurke mladih po dvoriščih in balkonih ob omamnih vonjavah travice. Res jim je hudo.
Barbara, nasprotno, želim, da bi bilo tega čimprej konec. Konec pa bo, če se bomo držali ukrepov. Objavljam, ker mi grejo na živce tisti, ki zadevo jemljejo preveč zlahka in jo politizirajo. Spadam v ogroženo skupino in sem zainteresiran za to, da se okužba ustavi. Ostanite zdravi.

Potem mi je veliko fb-prijateljev vošilo za RD. Videl sem, da me imajo tudi tisti, ki so me včasih sovražili in se me bali zaradi statistike, zdaj radi, in sem se sklenil nekaj časa ogibati razprav o svobodi in diktaturi v času korone.

05 april 2020

VIRUS IN DIKTATURA


Ker spadam v skupino prebivalstva, ki jo virus najbolj ogroža, sta me ujezila neodgovorno stališče in ravnanje nekaterih državljanov, celo mojih "prijateljev" (narekovaji so tu več kot upravičeni) na fejsbuku. Proti tistim, ki iz kakršnega koli razloga ravnajo neodgovorno, s tem ko kršijo zaščitne ukrepe oblasti, ne morem nič. Lahko se jih samo ogibam. Z njimi naj opravijo represivni aparati države. Nasprotujem lahko tistim, ki tako ravnanje javno opravičujejo in omalovažujejo oblastne ukrepe. Ne mislim, da so vsi ukrepi vedno ustrezni. Ker nisem strokovnjak za te reči, naj o tem, kaj je ustrezno in kaj ne, presojajo zdravniki in drugi pristojni; pričakujem, da bo oblast po parlamentarni razpravi upoštevala njihove nasvete. Mislim, da je do zdaj bilo tako.

Del nasprotovanja vladnim ukrepom izvira iz ideološke in politične preračunljivosti ali resničnega strahu, ki ni popolnoma neutemeljen, pred tem, da bi vlada pod krinko zaščitnih ukrepov proti covidu-19 uvedla diktaturo ene stranke. Ljudje, pri katerih prevladuje to mnenje, omalovažujejo ukrepe proti širjenju bolezni, katere nevarnost je po njihovem napihnjena iz političnih razlogov. V prvi vrsti naj bi se borili proti diktaturi z vsemi sredstvi državljanske samoorganizacije in nepokorščine (peticije, pisma, napisne akcije, odbori itd.). Poglejmo torej, kaj je pomembnejše, zajezitev bolezni ali diktature. V nadaljevanju povzemam ustrezne odlomke intervjujev z zdravnikom Andrejem Trampužem in sociologom in politikom Pavlom Gantarjem (Delo, 4.4.20). Tu se ne bom spopadal z zavržno preračunljivostjo tistih, ki nasprotujejo zaščitnim ukrepom, ker se bojijo za svoje dobičke in tistih, ki mislijo, da je virus dobrodošlo sredstvo za elegantno rešitev demografskega problema in problema pokojninskih skladov.

Trampuž pravi: »… sem se srečal z epidemijo sarsa, a to kar doživljamo zdaj je veliko hujše, čisto zares je to največji izziv za nas po drugi svetovni vojni.« Virus se izredno hitro širi in je izredno nalezljiv in smrtno nevaren za del prebivalstva. Brez preventivnih ukrepov bi se baje v Sloveniji okužilo 70-80 odstotkov ljudi. Bolje, da ne preračunavamo dalje, koliko bi ji umrlo, saj zdravstveni sistem navala bolnih ne bi zmogel. Dr. Krek (NIJZ) je naračunal 18.000 mrtvih. Računajmo: okuži se 70% od 2,000.000 = 1,400.000 oseb. Od teh jih zboli 20% = 280.000. Od teh je kritičnih 5% = 14.000; umre jih polovica, to je, 7000.

Ob spoštovanju ukrepov se okuži okoli 10 odstotkov ljudi = 200.000 oseb. Potencialno odkritih  okuženih je komaj 1 odstotek = 2000 (do danes okoli 1000). Po izjavi dr. Tomažiča (Delo 27.3.) pri 80 odstotkih okuženih (1600 oseb) poteka bolezen blago ali zmerno, pri 15 odstotkih (300) hudo, pri 5 odstotkih (100 oseb) kritično in pri polovici od teh (50 oseb) smrtno. Kar je manj od tega, je rezultat izrednih prizadevanj in znanja zdravstvenega osebja (do zdaj umrlih v Sloveniji 30).

Ker okuženi prve dni nimajo simptomov, po katerih bi jih prepoznali kot okužene, zato nemoteno širijo okužbo. Danes je potencialno okužen vsakdo, ker je virus prisoten v populaciji. Večina okužb poteka blago, z običajnimi prehladnimi simptomi, kot so kašelj, vročina, bolečine v žrelu in dihalna stiska, pri nekaterih se pojavi prehodna izguba okusa ali voha. Pri desetih odstotkih okuženih je potek težji in zahteva zdravljenje v bolnišnici. Pri delu teh se stanje poslabša in jih priključijo na respirator. Ti bolniki brez tega ne bi preživeli. Težji potek bolezni opažajo predvsem pri starejših od 65 let s kroničnimi obolenji a tudi pri mlajših moških; razlogi za to slednje niso znani. Obremenitev bolnišnic je taka, kot je doslej v Evropi še ni bilo. Po izkušnjah iz Italije se okuži okrog 30 odstotkov zdravstvenega osebja. Tam je umrlo je že 56 zdravnikov (do začetka aprila). Osnovno preventivno načelo je zmanjšati prenos virusa s človeka na človeka, to pomeni onemogočiti neposredne stike. Če se bo prebivalstvo držalo ukrepov oblasti, se bo okužilo 10 odstotkov ljudi, v nasprotnem primeru 70 do 80 odstotkov. Po izračunih Imperial Institute London so do zdaj z ukrepi v Evropi preprečili smrt 60 000 ljudi zaradi tega virusa. To je veliko. V Evropi so reagirali pozno in premalo, tako kot povsod drugod.

Je poleg virusa druga nevarnost diktatura? Je ta celo hujša nevarnost? Imajo prav tisti, ki pravijo, da so zgornji podatki, ki jih navajajo zdravniki, lažni? Sam jim zaupam. Glede diktature pa mnenje nekega Blažeta in neke Nežke s fejsbuka nič ne šteje. Nekdanji zmerni levičarski politik, sociolog in sedaj politični analitik Pavle Gantar pravi: »Nismo še na tem, da bi govorili o diktaturi« (Delo 4.4.), kljub temu da jo Svetlana Slapšak »voha«. Gantar opozarja na dvojnost Janševih nastopov. Ko je na tiskovni konferenci predstavljal »megazakon«, »je deloval zelo racionalno«, »hkrati pa retvita ogabne komentarje in sam tvita tudi nedopustne stvari«. Imamo pa, dodajam, še vedno delujoče tri veje oblasti, medije in živo civilno družbo.

Naj bo dovolj navajanja. Moja prva skrb je, da se ne okužim in da ne okužim drugih, zato se držim doma. Ker imam čas, študiram besedila o tiraniji in svobodi in se pripravljam na odpor proti tiraniji in pišem fejse proti neumnosti in zaslepljenosti.

01 april 2020

Ustvarjalno pisanje v izolaciji

Založnica in trenerka NLP, Nada Mulej, prijateljica na Facebooku, nam zadaja vaje iz ustvarjalnega pisanja. Pri drugih se nisem preskušal, tale me je pa potegnila. Opisal naj bi, kaj sem danes doživel in to pripovedoval malčku, psihoterapevtu, babici, policistu in drevesu.

KAJ SEM DANES DOŽIVEL

OTROKU
A kje sem bil? Z bico sva šla na tržnico po jabolka in solato. Z avtom, ja. Sva imela maske in rokavice. Zakaj? Zato ker se tam lahko nalezeš ene bolezni. Ja, virus, virus se reče. A vidiš, že veš. Priden. Ne, tukaj ni virusa. Ne, midva se nisva nalezla. Ja, zato ker sva imela maske. Tisti ljudje, ki jih nimajo, se pa lahko nalezejo. Tukaj doma se ne nalezeš. Tu ni treba imeti maske. A rad bi jo imel? Mojo? Ne, svoje ti pa ne morem dat. Ti bo mami eno naredila, saj jih je tudi nam.

PSIHOTERAPEVTU
Oprostite, strašno me skrbi. Bila sva v beteceju na tržnici. Nadela sva si maske in rokavice, oblekel sem anorak s kapuco in si jo dal čez glavo. Ampak tam je ogromno ljudi. Saj so vsi imeli maske, jaz sem se držal stran. Ampak žena je šla v trgovino, je bila dolga vrsta, dolgo je ni bilo nazaj. Pri kosilu je potem dvakrat kihnila. Naj ne omenjam, da se ni zaščitila. Po mojem se je okužila in s tem mene. Če me še ni, me pa še bo. Ne strpim več doma, tišči me tu notri, pobegnil bom, mislim da je zdaj res skrajni čas...


BABICI
Babi, zdaj te vidim. A ti mene vidiš? Ja, fino, dobro so ti naštimali. A si v redu? Ja, dobro. Sem vesel. A če sem bil kaj zunaj? Ja bil. Na tržnico sva šla po solato in jabolka. Ne, ne, ne bojim se, zakaj bi se bal? A virus? A v domu so ti rekli? Bejž, bejž, samo strašijo. Mi smo vsi zdravi. Ti pa tudi, a ne? Ne, ne, nič ne bo prišlo. Lej, Italija je Italija, pri nas je pa drugače. Ne verjemi vsega, kar govorijo. Vi ste zaščiteni. Saj si videla, da ima sestra skafander. Lepo bodi!


POLICISTU
Zakaj sem prišel sem izven določenih nakupovalnih ur? Na avtu se mi je pokazala lučka za olje in sem tamle na pumpi dolil olje. Pa sem malo zamudil. Saj veste, kaj pomeni, če v motorju ni olja? Saj je komaj deset minut čez. Dobr no, ne tako natančno, saj smo ljudje. Kaj je narobe z masko? Doma jo je sešila, drugače je sploh ne bi imel. Sicer pa SZO pravi, da so maske brezveze. Ja, vi imate navodilo, pametno pa ni. Kaj? Da naj pazim, kaj govorim? Kaj sem pa rekel? Nisem tako mislil. Hvala za opozorilo, gospod policist.


DREVESU
Oh, ti moja luba češnca. Blagor tebi, ti nimaš virusa. Pravzaprav imaš vse sorte žužkov, pa vsa si skrivenčena in tam, kjer smo te odrezali, trohniš, ampak se kar držiš. Že dalj kot jaz. Jaz ne vem, če bom še dolgo, veš. Sem bil danes na placu, najbrž sem se okužil. Ti boš preživela, če te ne bo kdo posekal, nam pa slaba prede. Vem, da ne veš, kaj in zakaj. Kar tako ti rečem, se sam s sabo pogovarjam. Ti zaupam, ker te že vse življenje gledam. Zredila si se, pa kar čvrsto stojiš. Jaz pa... Res ne vem.

PO ČRNI GORI (4)

  5 . dan: Budva - Cetinje - Lovćen - Njeguši - Kotor - Budva Zjutraj smo se od recepcije Slovenske plaže vzpeli po serpentinah v smeri pro...