Profesor Mesec, kako komentirate izide parlamentarnih volitev? Ste zadovoljni?
Zadovoljen sem, da se s tem končuje gonja proti sedanji koaliciji. Na fejsbuku mi ne bo več treba brati psovk, ki so jih vsiljevali "prijatelji" dan za dnem, po več, eno za drugo. Kolesarji bodo lahko parkirali svoja kolesa, ne bodo več uzurpirali javnega prostora; da ne omenim, da bo imel najbrž tudi Janez Janša mir, ko bo šel na Triglav.
Iz vas veje precej grenkobe. Se ne veselite zmage gibanja Svoboda in dr. Goloba?Povedal sem, s čim sem zadovoljen. Glede zmage dr. Goloba pa takole: Narod si piše sodbo sam, kakšna bo, pa ne ve. Ne vemo nič drugega, kot to, da je dr. Golob strokovnjak na določenem področju z izkušnjami menedžerja in tudi nekaj izkušnjami v politiki – brihten, sodeč po njegovih šolskih uspehih, in z veliko mladostne energije. O njegovih sodelavcih in članih bodoče vlade ne vem nič. Upajmo, da bodo vladali uspešno in mirno in da ne bo spet epidemije. Če bo jeseni spet izbruhnil covid, se bojim, da ne bo nič bolje, kot je bilo.
Poleg tega gre za načelno vprašanje odnosa med državo in civilno družbo. Golob obljublja vključevanje civilne družbe v delovanje države. Ne vem sicer, kako si to predstavlja, ker ni konkretno opredelil. A to nikakor ne gre. Ta zveza med državo in civilno družbo, povezovanje vlade s skupinami civilne družbe, v resnici vodi prav v klasični fašizem.
Niste volili Gibanja Svoboda?
Ne, volil sem stranko Alenke Bratušek. Imava podobno umsko valovno dolžino, malo bolj počasi. Ta svoj namen sem tudi obrazložil in objavil na fejsbuku. Zdi se mi umirjena, odločna in z dovolj političnih izkušenj in znanja. Poleg tega mi je všeč tudi Angelika Mlinar, ki ima izkušnje z avstrijsko, normalno delujočo demokracijo. Pogrkavanje me pa sploh vname. Za to sem se odločil ne glede na kampanjo, bolj iz taktičnih razlogov. Škoda, da se niso uvrstili v parlament. Bratuškova ni pritegnila s svojimi nastopi. Vendar zaradi tega nisem posebno potrt.
Pravite, da ima Mlinarjeva izkušnje z avstrijsko, normalno demokracijo. Mislite, da pri nas demokracija ne deluje normalno?
Po eni strani sem zadovoljen, da deluje v tolikšni meri, kot deluje. Dejstvo, da je desna, majšinska vlada zdržala do konca svoje polovice mandata v težkih okoliščinah epidemije in da je ne opozicija v parlamentu, ne ona v medijih, ne na ulici in v gorah in v ozadju in globini ni mogla vreči, kaže, da se neki postopki vendarle spoštujejo in da nismo ostali pri črepinjski sodbi pod lipo. To da je desna vlada kljub protestom vztrajala do rednih volitev, je zmaga demokracije, kolikor toliko discipliniranega upoštevanja pravil politične igre in ustavnega reda.
Trije stebri oblasti so v glavnem neodvisni. Opozicija ima dejstvo, da je pravosodni minister član ene od koalicijskih strank, za pritisk na pravosodje. To je nesmisel. Potem očitajo, da je v Ustavno sodišče prišel pravnik-filozof brez praktičnih izkušenj. Bil je izbran zakonito. Pahorja zaničujejo in ponižujejo, je pa samo skrbel za spoštovanje ustave in podpiral zakonito menjavo oblasti. Je človek z integriteto.
Nenormalna in marsikdaj tudi nemoralna je bila presežna zunajparlamentarna gonja proti vladi. Tudi kak novinar bi se iz neodvisnega časnika lahko preselil v strankarskega.
Nemoralna gonja? Niste preostri?
Ja, nemoralna; vsaj trije taki primeri so. Prvi je primer nepoštenega ravnanja mariborskih dijakov, ki so raje protestirali, kot da bi se odzvali vabilu ministrice za šolstvo na pogovor o odprtju šol. Hoteli so ujeti zadnji trenutek za protest, saj bi se šole odprle tudi brez protesta in bi zamudili priložnost za važenje in upor. Za to potezo se jim je sodnica priklonila. Drugo je grda manipulacija nedolžne, rdečelične deklice, z referendumom za čisto vodo. Novela zakona ni nič bolj ogrožala čistosti vode, kot jo zakon sam, če jo. Ljudje so glasovali proti vladi, čista voda je bila pri tem genialna a nepoštena pretveza. Tovarne pa še vedno spuščajo strupe v vodo kljub referendumu. In tretja nemoralna opozicijska akcija je bil jarcospev na Triglavu. To je bila pobalinska akcija. Še to: vidni izobraženci so po ulicah razglašali laične psihiatrične diagnoze Janše itd. Vsega drugega, kar sem bežno registriral, niti ne omenjam, je preveč tega.
Politike, ki misli, da so dovoljena vsa, tudi nepoštena sredstva za dosego cilja, ne odobravam, ne na desni ne na levi.
Ne delite mnenja, da si je sedanja koalicija skušala podrediti parlament in pravosodje?
Ne, tega mnenja ne delim. Koalicija je skušala popraviti dolgotrajno izrazito levičarsko ali liberalno usmerjenost državnih institucij in zamenjati kadre strank, ki so se pasle na državnem travniku večji del tridesetih let. Stranke kontinuitete oziroma liberalcev so prevladovale tri četrtine časa od osamosvojitve, čas je bil, da je zavladala desna koalicija. Pri nastavljanju in zamenjavi kadrov je ravnala zakonito. Dokaz za to je, da zamenjani funkcionarji niso vložili tožb, ker vejo, da bi jih izgubili. Parlamentarne stranke, ki so šle v koalicijo s SDS, so s tem rešile situacijo ob začetku epidemije, ki jo je povzročila prevzetna ponesrečena kalkulacija prejšnjega premierja. Stranke pozicije in opozicije so v parlamentu normalno delovale. Da opozicija ni prodrla z nezaupnico vladi, ni kriva vlada. Dr. Golob javno obljublja, da bo takoj zamenjal vse zamenjane kadre... Janševe menjave so bile pa avtoritarne, fašistične? Še nekaj: Janši očitajo neliberalnost, kot da so samo liberalci demokrati. So krščansko-demokratske stranke v evropskih državah nedemokratične?
Težko vas razumem. Sem mislil, da podpirate Janšo, ko tako kritizirate opozicijo, zdaj pa to. Je zapihal nov veter?Dragi gospod, sprašujete tako, kot da bi bili tudi vi obramboslovec, za katerega obstajata dve vrsti ljudi, naši in nenaši, napadalci in branilci, prijatelji in sovražniki. Meni ne gre ne za desne ne za leve (čeprav sem bolj na levi), ampak za demokracijo, za menjavo desnih in levih in za njihovo sodelovanje, kadar gre za take ujme, kot je epidemija. Tega ta opozicija ti dve leti ni bila sposobna.
Niste volili Gibanja Svoboda?
Ne, volil sem stranko Alenke Bratušek. Imava podobno umsko valovno dolžino, malo bolj počasi. Ta svoj namen sem tudi obrazložil in objavil na fejsbuku. Zdi se mi umirjena, odločna in z dovolj političnih izkušenj in znanja. Poleg tega mi je všeč tudi Angelika Mlinar, ki ima izkušnje z avstrijsko, normalno delujočo demokracijo. Pogrkavanje me pa sploh vname. Za to sem se odločil ne glede na kampanjo, bolj iz taktičnih razlogov. Škoda, da se niso uvrstili v parlament. Bratuškova ni pritegnila s svojimi nastopi. Vendar zaradi tega nisem posebno potrt.
Pravite, da ima Mlinarjeva izkušnje z avstrijsko, normalno demokracijo. Mislite, da pri nas demokracija ne deluje normalno?
Po eni strani sem zadovoljen, da deluje v tolikšni meri, kot deluje. Dejstvo, da je desna, majšinska vlada zdržala do konca svoje polovice mandata v težkih okoliščinah epidemije in da je ne opozicija v parlamentu, ne ona v medijih, ne na ulici in v gorah in v ozadju in globini ni mogla vreči, kaže, da se neki postopki vendarle spoštujejo in da nismo ostali pri črepinjski sodbi pod lipo. To da je desna vlada kljub protestom vztrajala do rednih volitev, je zmaga demokracije, kolikor toliko discipliniranega upoštevanja pravil politične igre in ustavnega reda.
Trije stebri oblasti so v glavnem neodvisni. Opozicija ima dejstvo, da je pravosodni minister član ene od koalicijskih strank, za pritisk na pravosodje. To je nesmisel. Potem očitajo, da je v Ustavno sodišče prišel pravnik-filozof brez praktičnih izkušenj. Bil je izbran zakonito. Pahorja zaničujejo in ponižujejo, je pa samo skrbel za spoštovanje ustave in podpiral zakonito menjavo oblasti. Je človek z integriteto.
Nenormalna in marsikdaj tudi nemoralna je bila presežna zunajparlamentarna gonja proti vladi. Tudi kak novinar bi se iz neodvisnega časnika lahko preselil v strankarskega.
Nemoralna gonja? Niste preostri?
Ja, nemoralna; vsaj trije taki primeri so. Prvi je primer nepoštenega ravnanja mariborskih dijakov, ki so raje protestirali, kot da bi se odzvali vabilu ministrice za šolstvo na pogovor o odprtju šol. Hoteli so ujeti zadnji trenutek za protest, saj bi se šole odprle tudi brez protesta in bi zamudili priložnost za važenje in upor. Za to potezo se jim je sodnica priklonila. Drugo je grda manipulacija nedolžne, rdečelične deklice, z referendumom za čisto vodo. Novela zakona ni nič bolj ogrožala čistosti vode, kot jo zakon sam, če jo. Ljudje so glasovali proti vladi, čista voda je bila pri tem genialna a nepoštena pretveza. Tovarne pa še vedno spuščajo strupe v vodo kljub referendumu. In tretja nemoralna opozicijska akcija je bil jarcospev na Triglavu. To je bila pobalinska akcija. Še to: vidni izobraženci so po ulicah razglašali laične psihiatrične diagnoze Janše itd. Vsega drugega, kar sem bežno registriral, niti ne omenjam, je preveč tega.
Politike, ki misli, da so dovoljena vsa, tudi nepoštena sredstva za dosego cilja, ne odobravam, ne na desni ne na levi.
Ne delite mnenja, da si je sedanja koalicija skušala podrediti parlament in pravosodje?
Ne, tega mnenja ne delim. Koalicija je skušala popraviti dolgotrajno izrazito levičarsko ali liberalno usmerjenost državnih institucij in zamenjati kadre strank, ki so se pasle na državnem travniku večji del tridesetih let. Stranke kontinuitete oziroma liberalcev so prevladovale tri četrtine časa od osamosvojitve, čas je bil, da je zavladala desna koalicija. Pri nastavljanju in zamenjavi kadrov je ravnala zakonito. Dokaz za to je, da zamenjani funkcionarji niso vložili tožb, ker vejo, da bi jih izgubili. Parlamentarne stranke, ki so šle v koalicijo s SDS, so s tem rešile situacijo ob začetku epidemije, ki jo je povzročila prevzetna ponesrečena kalkulacija prejšnjega premierja. Stranke pozicije in opozicije so v parlamentu normalno delovale. Da opozicija ni prodrla z nezaupnico vladi, ni kriva vlada. Dr. Golob javno obljublja, da bo takoj zamenjal vse zamenjane kadre... Janševe menjave so bile pa avtoritarne, fašistične? Še nekaj: Janši očitajo neliberalnost, kot da so samo liberalci demokrati. So krščansko-demokratske stranke v evropskih državah nedemokratične?
Merite na Novo Slovenijo?
Ne. Čeprav bi se bilo dobro zamisliti nad njenim volilnim izidom. Ni slab. Pridobili so glasove. Njeni ministri so dobro delali. Koalicija med Golobovim "gibanjem" in NSi bi imela veliko podporo. A to ni realna opcija. NSi kot krščanska demokracija ima tudi drugačno zasnovo kot SDS; ima jasne krščanske vrednote, etični kodeks, če hočete. Ne temelji na osebnosti ampak na vrednotah. Na čem temelji SDS? Ni del evropske socialdemkratske družine, ki spada k levi sredini. Ni stranka, ki bi jo volil človek, ki se ima za klasičnega socialdemokrata, zmernega reformističnega levičarja, ki se zavzema za zaposlene, za revne. SDS se je najprej spravila na najšibkejše, na prejemnike socialnih pomoči, češ "kdor ne dela, naj ne je". Del privlačnosti SDS je njen vodja, ki ga pristaši dojemajo kot karizmatičnega; drugi del je nacionalizem, domoljubje; tretji del je antikomunizem, antikučanizem, antikontinuiteta ipd.
Težko vas razumem. Sem mislil, da podpirate Janšo, ko tako kritizirate opozicijo, zdaj pa to. Je zapihal nov veter?
Odobravate poseg vlade v javno televizijo?
Ne odobravam, ker TV SLO ni državna, je javna. Ima svoje organe upravljanja. Res je, da je bila nagnjena na levo; kaže tudi, da je to ustrezalo večini gledalcev. Kolegi in gledalci so Možino in Petrovčičevo, na primer, dojemali kot tujka, vrinjenca. Po drugi strani se človek naveliča oddaje, katere voditelj kar naprej v socialistični ideološki maniri seka po kapitalizmu - in polaga intervjuvanim besede na jezik. Javna televizija naj bi bila objektivna, profesionalna, to je, o vsaki zadevi bi morala znati pokazati argumente za in proti, desne in leve. Morala bi problematizirati samoumevnosti in ideološke svetinje. Kako so od vsepovsod planili na zgodovinarja Možino, ki je problematiziral svetost dražgoške bitke! Pa je še kako problematična. Partizanski boj je bil mešanica narodnoosvobodilnega boja in komunistične revolucije. Prvo je bilo upravičeno, drugo ne, je pa povzročilo nepotrebno zlo in tisoče žrtev. Zveza borcev se še zdaj ni sposobna distancirati od revolucije.
Mimo tega ne morete, ne, da bi malo brskali po preteklosti? Ni bolje pogledati v prihodnost?
Če ne obračunaš s preteklostjo, ne moreš snovati prihodnosti. To poudarjanje "pustimo preteklost, dajmo raje o prihodnosti" je prozoren manever za ohranjanje v preteklosti pridobljenih pozicij; tudi pozicij pridobljenih v revoluciji, ki se v družinah prenašajo iz roda v rod. Ne drži trditev, da mlade generacije, ki so zrasle po osamosvojitvi, nimajo nič več s prejšnjim režimom. Podedovali so privilegije svojih staršev, stanovanja, hiše, zveze in nazore itd. Nasprotna stran pa zagrenjenost in tudi neupravičeno nasprotovanje vsemu, kar diši po socializmu.
Vrniva se k osnovnemu vprašanju. Kaj mislite o zmagi gibanja Svoboda?
Zgodil se je "Trumpov efekt". Ljudje so glasovali proti establišmentu strank za uspešnega parvenija, ki govori in pleše ljudsko in se spozna na denar. Država je pred težavnimi izzivi: vojna, pomanjkanje (hrane, energentov), podnebje, zdravstvo. Če se jeseni razširi kovid, smo v slabši situaciji, kot je bila Janševa vlada v začetku. Prvi nastopi dr. Goloba vlivajo upanje. Misli hitro, tudi govori hitro a dokaj artikulirano, je živahen in prijazen; primorski temperament. Malo me moti kar ukazovalen glas in nespravljiv odnos do premagancev. Pravi, da se bo pogovarjal. Bomo videli. To bi bilo lepo, kajti Janša je raje strateško in taktično šahiral od daleč.
Kako pa gledate na poraz SDS in Janeza Janše?
Ta poraz je relativen. Stranka je dobila več glasov kot pri prejšnjih volitvah. Bi pa, če dovolite, dodal zgovorno zanimivost. V Delu (26.4.22) je bil objavljen tale prikaz rezultatov volitev - po VOLILNIH OKRAJIH:
s spremnim besedilom: "Na večini volišč po Sloveniji je torej zmagala SDS, GS pa je zmagala na voliščih z večjim številom volivcev in volivk. Gre za podatke po delnih neuradnih izidih in preštetih 98,98 % glasov, podatke je zbral in pripravil Jernej Tiran z Geografskega inštituta Antona Melika, ki deluje pod okriljem Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti."
Oba prikaza sta pravilna, le da eden prikazuje izide po volilnih okrajih, drugi pa po posameznih voliščih. Iz primerjave obeh je razvidna razlika med mesti, kjer je prevladalo Gibanje Svoboda, in podeželjem, kjer je šlo več glasov za SDS. Ne vem, zakaj tudi Delo ni objavilo drugega prikaza.
Kako vidite ta razmerja v prihodnosti?
SDS ohranja za svojega predsednika Janšo, ki po vsem, kar mu je prirejala svobodna opozicija doslej, v opoziciji ne bo milosten. Njegov prvi nastop na TV SLO po volilnem porazu je bil umirjen, vljuden, realističen – brez zajedljivosti, ironije, sarkazma. A takoj zatem je začel tvitati in ovajati Goloba, češ da je preko Jankoviča povezan s Putinom, ki pa mu je tudi Janša sam pred leti segel v roko. Tožarjenje tujim medijem in strankam v evropskem parlamentu je sicer uvedla opozicija, ki ima tam zveze, ki jih Janša nima, a to Janše ne opravičuje. Pojavili so se že namigi na afere dr. Goloba, ljubezensko in finančno. Skratka, na obeh straneh so Slovenci, ki si pišejo sodbo sami ...
Ne odobravam, ker TV SLO ni državna, je javna. Ima svoje organe upravljanja. Res je, da je bila nagnjena na levo; kaže tudi, da je to ustrezalo večini gledalcev. Kolegi in gledalci so Možino in Petrovčičevo, na primer, dojemali kot tujka, vrinjenca. Po drugi strani se človek naveliča oddaje, katere voditelj kar naprej v socialistični ideološki maniri seka po kapitalizmu - in polaga intervjuvanim besede na jezik. Javna televizija naj bi bila objektivna, profesionalna, to je, o vsaki zadevi bi morala znati pokazati argumente za in proti, desne in leve. Morala bi problematizirati samoumevnosti in ideološke svetinje. Kako so od vsepovsod planili na zgodovinarja Možino, ki je problematiziral svetost dražgoške bitke! Pa je še kako problematična. Partizanski boj je bil mešanica narodnoosvobodilnega boja in komunistične revolucije. Prvo je bilo upravičeno, drugo ne, je pa povzročilo nepotrebno zlo in tisoče žrtev. Zveza borcev se še zdaj ni sposobna distancirati od revolucije.
Mimo tega ne morete, ne, da bi malo brskali po preteklosti? Ni bolje pogledati v prihodnost?
Če ne obračunaš s preteklostjo, ne moreš snovati prihodnosti. To poudarjanje "pustimo preteklost, dajmo raje o prihodnosti" je prozoren manever za ohranjanje v preteklosti pridobljenih pozicij; tudi pozicij pridobljenih v revoluciji, ki se v družinah prenašajo iz roda v rod. Ne drži trditev, da mlade generacije, ki so zrasle po osamosvojitvi, nimajo nič več s prejšnjim režimom. Podedovali so privilegije svojih staršev, stanovanja, hiše, zveze in nazore itd. Nasprotna stran pa zagrenjenost in tudi neupravičeno nasprotovanje vsemu, kar diši po socializmu.
Vrniva se k osnovnemu vprašanju. Kaj mislite o zmagi gibanja Svoboda?
Zgodil se je "Trumpov efekt". Ljudje so glasovali proti establišmentu strank za uspešnega parvenija, ki govori in pleše ljudsko in se spozna na denar. Država je pred težavnimi izzivi: vojna, pomanjkanje (hrane, energentov), podnebje, zdravstvo. Če se jeseni razširi kovid, smo v slabši situaciji, kot je bila Janševa vlada v začetku. Prvi nastopi dr. Goloba vlivajo upanje. Misli hitro, tudi govori hitro a dokaj artikulirano, je živahen in prijazen; primorski temperament. Malo me moti kar ukazovalen glas in nespravljiv odnos do premagancev. Pravi, da se bo pogovarjal. Bomo videli. To bi bilo lepo, kajti Janša je raje strateško in taktično šahiral od daleč.
Kako pa gledate na poraz SDS in Janeza Janše?
Ta poraz je relativen. Stranka je dobila več glasov kot pri prejšnjih volitvah. Bi pa, če dovolite, dodal zgovorno zanimivost. V Delu (26.4.22) je bil objavljen tale prikaz rezultatov volitev - po VOLILNIH OKRAJIH:
V časopisu Moja Dolenjska (27.4.22), ki je naklonjen SDS, pa tale po VOLIŠČIH
Oba prikaza sta pravilna, le da eden prikazuje izide po volilnih okrajih, drugi pa po posameznih voliščih. Iz primerjave obeh je razvidna razlika med mesti, kjer je prevladalo Gibanje Svoboda, in podeželjem, kjer je šlo več glasov za SDS. Ne vem, zakaj tudi Delo ni objavilo drugega prikaza.
Kako vidite ta razmerja v prihodnosti?
Zaskrbljen sem, ker taki izidi volitev pomenijo, da obstaja prepad med urbanimi središči in podeželjem. Vedeti moramo tudi, da sta socialistična politika in njeno liberalistično nadaljevanje spodbujala razvoj industrije, storitvenih dejavnosti in mest, zanemarjala pa kmetijstvo. Kaže pa, da bomo kmeta še kako potrebovali. Res je, da človek ne živi samo od kruha, ampak tudi od 200 izvirnih literarnih del, ki so izšla samo lani pod zatiralsko fašistično vlado, a kruha tudi potrebuje. Zmagovalci volitev se obnašajo, kot da smo zdaj spet vsi enotni in svobodno istomisleči, razen nekaj zarukanih kmetov, ki se bojo pač morali podrediti, drugače bojo propadli.
Hvala za pogovor.
Hvala vam za obisk.Pogovarjal se je B. Mesec
Ni komentarjev:
Objavite komentar