Ničelna gospodarska rast, kaj je to? Privlačna ideja, na prvi pogled. Neprestana gospodarska rast povzroča težave. Onesnažuje okolje, žre energente, ki so v omejenih količinah; povečuje bogastvo nekaterih in premoženjske razlike med ljudmi (je slednje nujno?); ustvarja potrošniško kulturo: svoj čas preživljamo v supermarketih (ali res?), beremo samo še kataloge (ali res?), tekmujemo v materialnem bogastvu (ali res?), zanemarjamo čustva, odnose, duhovnost (ali res?). Navsezadnje ta rast omogoča preživetje vse večjega deleža ljudi. Ljudi pa je na Zemlji že zdaj preveč (ali res?).
Od kod rast? Zakaj rast? Ker kupujemo eksistenčno nujne a tudi zanimive nove reči; ker hočemo živeti udobno. BDP se povečuje zaradi inovacij, predmetov in storitev, ki jih ljudje kupujejo. Živeli smo brez avtomobilov, brez računalnikov. Mnogi prav udobno. Stoletja. Ko so se začeli pojavljati, so potegnili, šli v promet, razširila se je njihova proizvodnja kvantitativno in kvalitativno (različne vrste). Ker so se dobro prodajali, so se pocenili. Ker so se pocenili, so se še bolje prodajali. Krivulja rasti se je dvigovala. Kupuješ fitness, masažo, plačuješ frizerja? Da se živeti tudi brez tega. Plačaš Eltonov koncert, prispevaš h gospodarski rasti. Šoubiznis je mogočna industrija. Jaz npr. bi preživel brez rocka. Že zdaj smo blizu ničelne rasti. Kakšne so posledice? Brezposelnost, kupna moč pada, ni denarja za vlaganja, standard se bo znižal, vse več je revnih.
Ničelna rast bi pomenila, da bi rekli: dovolj udobno živimo s tem, kar imamo, stop. V nadaljevanju bi proizvajali samo še za nadomeščanje izrabljenih avtov in računalnikov in pralnih strojev. Nobenih električnih avtomobilov kaj šele letal. Če bi to rekli pred nekaj leti, danes ne bi bilo kindlov in ipadov. Ti gredo zdaj za med, vsak ga hoče imeti; kupujemo jih in dvigujemo krivuljo rasti. Če bi se za ničelno rast odločili še prej, bi zatrli proizvodnjo mobijev. Poleg tega bi ugotovili, da je na svetu preveč modelov avtomobilov. Pravzaprav bi zadostoval en sam model, mogoče pet, pač različno močnih in opremljenih. Ena barva, no, recimo tri barve. Država bi določila, katere. Zaprli bi tovarne, delavnice, trgovine. Ljudje bi imeli veliko prostega časa. Lahko bi ležali v senci in brali ali poslušali popevke. A ja? Kdo bi pa pisal in tiskal knjige, če jih ne bi nihče kupoval, saj ljudje ne bi imeli denarja? Kdo bi pa snemal glasbo? Saj ne bi nihče proizvajal opreme za studije? Lahko bi šli jadrat. A ja? Kdo bi pa delal jadrnice, če jih nihče ne bi mogel kupiti?
Se pravi, da ničelna rast ni tako zelo dobra ideja? Ne, sploh ni. Pač pa bi bilo pametno določiti pogoje in omejitve proizvajanja in gospodarjenja. Na primer ekološke; pogoje izrabe energentov itd. To bi prisililo proizvajalce k ekološko sprejemljivi, energetsko varčni proizvodnji. Rast sama po sebi pomeni zgolj višanje prihodka. Lahko ga višamo s proizvodnjo in prodajo čiste pitne vode ali pa s kurjenjem lignita v TEŠ. Rast ne pomeni, da moramo dohodek višati s kurjenjem lignita. Rast sama tudi ne pomeni, da moramo dohodek zapraviti za gradnjo termoelektrarne na premog. Naj zveni še tako protislovno: samo gospodarska rast omogoča ekološki 'trajnostni razvoj'. Samo gospodarska rast poganja iskanje trajnostnih virov energije, nadomeščanje materialov v pičlih količinah s tistimi, ki jih je v izobilju, vsakršno inovativno dejavnost. Potrošnja nafte vodi do samoukinitve kurjenja nafte, do plinskih in električnih avtomobilov.
Mogoče je vse to moje napletanje brez zveze. Malo mislim pa lahko. Meni simpatični TRS npr. se zavzema za ničelno rast. So kaj mislili?
BEGOTNICE Pišem predvsem zase: da si bolje zapomnim; da se bolje razumem; da se ohranjam radovednega. Nikomur ničesar ne vsiljujem. Berete na svojo odgovornost. Komentarji so zaželeni. - Piše: dr. Blaž Mesec. - Daljši članki so v rubriki STRANI
15 november 2011
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
PO ČRNI GORI (4)
5 . dan: Budva - Cetinje - Lovćen - Njeguši - Kotor - Budva Zjutraj smo se od recepcije Slovenske plaže vzpeli po serpentinah v smeri pro...
-
V zadnjem tednu sem se nekaj ukvarjal z vprašanji komuniciranja. Pri tem sem brskal po starih knjigah (v katerih se vedno najde kaj spregled...
-
6. april 2019. Sobota. Dan drugi. Perugia - Todi - Deruta. Sinoči smo dan sklenili z večerjo v Chocohotelu v Perugi, kjer smo se nastan...
-
V tokratnem nedeljskem intervjuju na TVSLO1 (21. 4. 24) je voditelj dr. Jože Možina med drugim vprašal akademika, poliglota in svetovno uv...
Ni komentarjev:
Objavite komentar