Herodot o tehnični vladi

Pri branju Herodotovih Zgodb sem naletel za naše sedanje slovenske razmere zelo pomenljiv odlomek.

Milet, grška kolonija v Joniji, na tleh današnje Turčije, je 

"v istem času zbog nenavadnega razcveta slovel kot dika in ponos Jonske, čeprav je bil pred tem večidel zaradi strankarskih razprtij do malega dva rodova v slabem stanju, dokler ga niso Parošani spravili spet v red: nje so si namreč Milečani ... izbrali za posredovalce. 

Pomirili pa so jih Parošani takole: Poslali so komisijo v Milet, sestoječo iz najuglednejših meščanov, in ko so ti videli, v kakšno siromaštvo so zabredli prebivalci, so rekli, da hočejo prehoditi vso zemljo. To so tudi storili ter pregledali ves miletski teritorij. Če so kje med opustošenimi polji zadeli na dobro obdelano njivo, so si zapisali ime lastnika. Takih so našli seveda le majhno število, dasiravno so obhodili vsa zemljišča. Nato so se vrnili v mesto, sklicali nemudoma narodno skupščino ter izročili javno upravo možem, katerih polja so naleteli v dobrem stanju, zakaj ti, so dejali, bodo za občinsko imetje skrbeli prav tako pridno kot za svoje. Milečanom pa, ki so dotlej živeli v neslogi, so zabičili, naj jim bodo poslušni. Tako so Parošani napravili red v Miletu."

Herodot, Zgodbe, prev. A. Sovre, Slovenska matica, Ljubljana 2003: 388-389).