15 december 2019

Javni ali državni zavodi


Ker kot upokojenec nisem od blizu spremljal procesa reorganizacije centrov za socialno delo, čeprav sem bil nekoč kot aktiven pripravljen sodelovati pri njeni pripravi, me je opis sedanje organizacije centrov za socialno delo, kakršnega je podal gospod Janko Cafuta, neprijetno presenetil. Nisem pričakoval, da bodo centri, namesto da bi bili strokovne ustanove socialnega varstva, kar so na papirju, dejansko postali socialni uradi in kot taki navadna transmisija ministrstva za socialo (MDDSZ),  kljub temu, da se je bilo strokovno socialno delo z univerzitetno izobraženimi socialnimi delavci v družbi nesporno uveljavilo. Poleg gospoda Cafute mi tudi drugi socialni delavci tožijo, da v novem režimu ne morejo več delati z uporabniki po načelih socialnega dela, ker se od njih zahteva uradniško delo in uradniški odnos, ki je nasprotje pravega socialnega dela. Linija upravljanja, kot jo opisuje gospod Cafuta, mi, žal, to potrjuje. Prav neverjetno se mi zdi, da v svetu strokovnega javnega zavoda dominirajo predstavniki države in da strokovni svet sestavljajo poslovodni organi. Svet vrtca sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, pet delavcev in trije starši. V svetu zdravstvenega doma imajo predstavniki ustanovitelja sicer večino, a zdravstveni dom ima strokovni svet, ki ga sestavljajo vodje strokovnih enot, ki so večinoma zdravniki. Center za socialno delo bi moral imeti organe, ki so v skladu s poslanstvom te ustanove, kot predlaga g. Cafuta.
Ker so zgledi normalne organizacije javnih zavodov povsod dostopni in torej ne gre za nevednost in neiznajdljivost nosilcev reorganizacije, si ne morem  kaj, da ne bi v takem birokratskem nadzoru in zmanjševanju pomena strokovnosti na področju sociale videl strateški projekt te in prejšnjih vlad po zmanjšanju socialne skrbi za najšibkejše sloje prebivalstva, kar sicer ni nič novega in se je v svoji nesocialnosti in podpori kapitalističnemu luksuzu izkazalo ob predlogu po odvzemu dodatka za delovno aktivnost samohranilkam. Revnim gledajo pod prste, razkošje jih pa ne moti in ga imajo za zaslužek vlagatelja.

Ni komentarjev:

PO ČRNI GORI (4)

  5 . dan: Budva - Cetinje - Lovćen - Njeguši - Kotor - Budva Zjutraj smo se od recepcije Slovenske plaže vzpeli po serpentinah v smeri pro...