"Nočemo afer, nočemo kriminala". Tako svari uvodnik v Delu (28. 10. 21) ob dogodku, ko so nekateri politiki koalicije prejeli grozilna pisma z naboji. Pisec prav opredeli tako početje kot »kriminal« (v pogovornem jeziku, »kaznivo dejanje« v pravnem), in se zavzame, da je treba storilce izslediti in predati roki pravice. Potem omenja nespodobno tvitanje, »rušenje razmejitve med vejami oblasti, sprtost s celo Evropo, uničevanje javnega prostora«, obsodbo premiera zaradi "ponavljajočih se laži", "pregrevanje družbe zaradi pregrevanja politike, ... ki je tej politiki zaupala mandat zastopstva" – ni, da ni razlogov za natančno usmerjeno, hudo, uničevalno jezo. Ravnanja drugega pola politike pisec ne omenja, verjetno zato, da ne bi prispeval k pregrevanju družbe. Zaključi, da to "ni afera, to je oblika kriminala, ki so ga načelno obsodile vse stranke, celotna javnost" (kar pomeni, da je javna afera), in poziva izvršno oblast, naj zagotovi organom pregona »potrebno neodvisnost«, da bi opravili svoj posel. Naj to razumem, kot da po mnenju pisca uvodnika izvršna oblast ni zainteresirana za to, da organi pregona opravijo svoj posel neodvisno in da jih namerava pri tem ovirati? Namig, ki ga raje ne imenujem s pravo besedo.
Kaj nam hoče
povedati pisec uvodnika neodvisnega časnika? Da so politiki, ki so jim bili ti
naboji namenjeni, s svojimi izjavami in politiko sami izzvali to kriminalno
dejanje in da je vsako nadaljnje razpravljanje o tem, ali je morda še kdo
prispeval k napadalnemu odnosu ljudi do njih in do koalicije, morda opozicija s
svojimi mediji, nepotrebno ali celo nedostojno? S kriminalom naj se ukvarjajo
pristojni, piše, mi nočemo afer, »ni treba čez mero politizirati«. Nočemo
obešanja na veliki zvon, dodajam. Žal to ni navaden kriminal ampak kriminal s
političnim motivom. Če ga obravnavamo samo kot navaden kriminal, ne kot nekaj
političnega, to pomeni, da želimo politični vidik zadeve pomesti pod preprogo,
ali prevaliti samo na prizadete, morda zato, ker slutimo, da smo s svojo
politično govorico povzročali pri ljudeh politično nestrpnost, ki v skrajni
konsekvenci vodi do obsojanega dejanja.
Ali prav
slutim, da je pronicljivi novinar odkril dejstva, ki nam jih ne more zaupati,
ki pa kažejo na nepredstavljivo zavržno »janšistično« manipulacijo?
Ni komentarjev:
Objavite komentar