Slavoj Žižek je v Guardianu objavil članek, v katerem med drugim pravi, da se je v zvezi z ukrajinsko-ruskim konfliktom pojavila nora ideja o Evraziji. Ne samo nora ampak najbolj nora, ki je oblika sodobnega fašizma. Če prvo oznako še nekako razumem, druge nikakor ne.
Spričo apodiktičnosti
sodbe slovitega filozofa, zapisane v uglednem tujem časniku, se počutim
ukorjenega, čeprav Slavoj vljudno ni navedel, kdo je izrekel to misel. A maček
pač zacvili. Moja prva tolažilna misel je: Nore ideje utrejo pot ne-norim. Filozof
se vpraša: No, poglejmo, zakaj je nora in kaj manj norega bi ustrezalo težnji,
iz katere izvira? A ne zadovoljim se s samotolažbo. Vztrajam pri tej ideji,
dokler ne dobim pojasnila, zakaj je najbolj nora in fašistična.
Izraz "nora ideja« ne sodi v logiko. Logika pozna
resnične in neresnične misli, sodbe ali stavke in pravilne ali napačne sklepe.
Ne pozna "norih sodb". Tudi
psihiatri raje govorijo o blodnih mislih, a ta tudi mednje ne sodi, saj
ne izpolnjuje pogoja, da mora biti povezana z drugimi podobnimi mislimi v
sindrom in ta z osebnostjo duševno bolnega človeka, sicer je samo nekakšen
miselni zdrs. Kaj takega pri meni še ni odkrito in medicinsko potrjeno.
Še najbliže resnici je, če rečemo, da je "nora
misel" nerazumna misel, misel skregana z razumom. Kaj to pomeni? 1. To je
lahko misel, ki ne sodi na področje razumskega umovanja ampak v
verovanje. "Bog ne bo dopustil, da se človeštvo uniči", je
primer take trditve. Te misli ni mogoče ne potrditi ne ovreči, lahko samo
srčno upamo, da bo res tako. 2. To je lahko misel, ki je stvaren opis ali
sklep, ki ju je mogoče preveriti, ob preverjanju pa se izkaže, da izjava ne
drži. Ni pričevanje vere ampak izraz opazovanja in sklepanja, a
napačnega.
Poglejmo, kako je s trditvijo, da je Evrazijska zveza
cilj v prihodnosti, za katerega si je vredno prizadevati, kajti to je ta nora
misel.
Za izhodišče si poglejmo še nekaj drugih norih misli,
kajti dejansko jih kar mrgoli. "Stoletni sen Slovencev, da bojo
imeli svojo samostojno državo, se bo uresničil." Pred letom 1991, še tik
pred tem, niso bili redki pametni ljudje, ki so menili, da je to "nora
misel". "Po drugi svetovni vojni se bojo prej sovražne evropske
države povezale v Evropsko zvezo." Utopija, nora misel. "Britanci
bodo izglasovali izstop iz Evropske unije." Saj niso nori! Itd. Meni
osebno se zdi precej nora misel, da je treba ponovno poskusiti s socialistično
revolucijo, tokrat bolje. Če bi ta "bolje" pomenil, da ne bo
pobijanja, bi bil skoraj za, čeprav je bilo samoupravljanje pod vodstvom Partije
nadvse naporno. (V Levici imam soimenjaka in bi mogoče odnesel celo kožo,
čeprav je v prvi revoluciji izginilo precej Mescev, nekaj pa se jih oglaša iz
Južne Amerike).
"Zveza med Evropo in
Rusijo ter državami njenega vplivnega področja je realna možnost v
prihodnosti." To je po mojem trditev, ki ima obliko preverljive sodbe,
preverljive na enak način, kot je preverljiva naslednja sodba: "NN bo
v naslednjih petih letih končala študij filozofije." Seveda ne vem, kaj bo
čez pet let; tega ni mogoče preveriti. Preverjam možnost, verjetnost. Kako?
Vem, da je vpisala filozofijo; ta študij jo zanima. Po njenih preteklih učnih
uspehih sodim, da je za študij sposobna. Vidim, da bere dela filozofov. Je
dovolj redoljubna in vztrajna. Živimo v miru, zagotovljene ima ustrezne
študijske pogoje. Itd. Iz danosti sklepam na možnosti in razvoj v prihodnosti.
Odgovarjam na vprašanje: se je vredno potruditi, kakšne so možnosti uspeha?
Vračunam svojo željo in prizadevanje.
Zakaj naj bi bila ta ideja
fašistična? Zdi se mi, da vem, kaj moti filozofa. Ta ideja temelji na
ugotovitvi, da so Rusi v kulturnem oziru Evropejci, tako kot Nemci in Francozi
ali Angleži (s pridržkom, ker se ti nimajo za Evropejce). Če nas ne moti, da so v
EU Nemci, zakaj naj bi nas motilo, da bi bili v EU Rusi? Predlagane zveze ne
utemeljujem z raso ampak s preprostim dejstvom, da sodi Rusija geografsko in
kulturno v evropski krog in ne kitajskega. Ne mislim na »očiščenje liberalnega
presežka«. Daleč od tega, da bi v ta krog prišteval Putina z njegovo strukturo
in politiko. Govorim o času po Putinu, kajti na njegovo razsvetljenje ni mogoče
računati. V tem ima Žižek prav; gre za trdovraten sindrom »Petra Velikega«.
Od tistih, ki se jim zdi
ideja Evrazije nora, pričakujem, da bojo navedli prepričljive argumente za
svoje oporekanje. Argumenti so dveh vrst: 1. Zakaj si je to vredno želeti ali
ne želeti? 2. Kakšne so realne možnosti uspeha projekta? Kateri pogoji bi
morali biti izpolnjeni za uspeh? Če si tega ne želimo ali če ni mogoče
ustvariti pogojev za uspeh tega projekta, pokopljemo idejo. Meni bo odleglo.
Med nami so ljudje, ki so
izvedli osamosvojitev Slovenije; imajo izkušnjo izvedbe norega projekta, ki so
mu tudi nekateri očitali, da je fašističen; resnici na ljubo izbris »nerasnih«
državljanov je poteza fašizma. Glede Evrazije: Če je volja, je tudi pot.
Ni komentarjev:
Objavite komentar