POSKUSI KOMUNIKACIJE Z UMETNO INTELIGENCO CHATGPT

Takoj ko se je v Sobotni prilogi Dela pojavil članek o jezikovnem modelu umetne inteligence (UI) ChatGPT, sem se skušal povezati z robotom, a je bil precej dolgo tako zaseden, da nisem prišel do pogovora z njim. Potem so se zveze sprostile in sem se večkrat povezal s tem revolucionarnim programom. 

Najprej sem ga vprašal o geomorfoloških značilnostih Brazilije in Slovenije. Naštel in opisal je osnovna geografska področja obeh dežel. Kolikor sem kot laik lahko presodil, verodostojno. Potem sem mu zastavil filozofsko vprašanje o opredelitvi monizma in dualizma. Monizem je nazor, da je vse bivajoče iz materije (materializem) ali vse iz duha (idealizem); dualizem pa zagovarja obstoj materije in duha in njuno sovplivanje. Spet se mi je odgovor zdel povsem točen, recimo na ravni uvoda v filozofijo. Čez nekaj dni sem z naslednjim vprašanjem želel preveriti svoje raziskave s področja kvalitativne metodologije. Robota sem vprašal, kaj je utemeljena teorija (UT) in kaj tematska analiza (TA); kako se konstruira UT; kako se konstruira definicije konceptov s primeri; kakšna je razlika med UT in TA in še nekaj podobnih vprašanj. Šel sem kar v podrobnosti in zahteval, naj navede avtorje TA. Odgovor je bil zgleden. Na srečo se je ujemal z mojim besedilom, ki sem ga bil seveda sestavil ob pomoči spletnih virov, preden sem slišal za robota, ki ti napiše seminarsko nalogo ali morda celo knjigo. Ker se je sin ravno tedaj pridružil prijateljem pri zimskem jadranju po Jadranu, sem robota vprašal, kakšni so pogoji jadranja v zimskem in letnem času in katere so priporočene smeri. Podal je verodostojne osnovne napotke. Korektno je naštel tudi umetnostnozgodovinske spomenike v Ravenni. V nadaljevanju me je informiral o presežnih smrtih v Sloveniji v obdobju kovida. Od prve potrjene okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji (12. marca 2020) do konca februarja 2023 je bilo skupaj 11.798 presežnih smrti v primerjavi s pričakovanim številom smrti v istem obdobju v prejšnjih letih. Zaradi covida-19 je zabeleženih 11.579 smrti. To pomeni, da se približno 98 % presežnih smrti (11.579 od 11.798) v tem obdobju pripisuje smrtim zaradi covida-19. Ni razloga, da tem podatkom ne bi verjel, nisem jih pa preverjal. Nisem vprašal, v kolikšni meri so te smrti posledica neučinkovitih ukrepov in v kolikšni nizke precepljenosti prebivalstva in koliko bi jih bilo, če ne bi ukrepali, niti se cepili. Mogoče bi ChatGPT vedel odgovoriti. Ali bi ga potem proglasili za komija ali janšista, tudi ne vem.

Potem sem si pa privoščil nekaj, kar se je izkazalo za šalo. Robota sem vprašal:

V kateri ljudski pesmi se junaku pokaže nasprotnik v dvojni podobi, on pa useka po sredini in zadene pravega?

"Ta opis se nanaša na ljudsko pesem "Martin Krpan", ki je ena najbolj znanih slovenskih ljudskih pesmi. V tej pesmi Martin Krpan, junak iz Dolenjskega, sreča hudiča, ki se mu prikaže v dvojni podobi. Hudič ga skuša zavesti in zvabiti s seboj v pekel, toda Martin Krpan mu prekriža pot in s svojim mečem useka po sredini, zadene pa pravega hudiča. S tem Martin Krpan reši svoje življenje in vrne hudiča nazaj v pekel. "Pesem o Martinu Krpanu" je znana po svojem humorju in preprosti, a močni narodni govorici. Pesem prav tako izraža slovenski duh uporništva in poguma ter opominja na to, da se je treba boriti za pravico in svobodo."

Si prepričan, da je ta junak res Martin Krpan in ne morda Peter Klepec? Ali morda Krjavelj iz Jurčičeve povesti?

"Oprostite za zmedo v prejšnjem odgovoru. Pravilna pesem, ki ste jo opisali, je v resnici "Peter Klepec", ki je prav tako ena izmed najbolj znanih slovenskih ljudskih pesmi. V tej pesmi Peter Klepec sreča hudiča, ki se mu prikaže v dvojni podobi. Hudič ga skuša zvabiti s seboj v pekel, toda Peter Klepec mu prekriža pot in s svojim mečem useka po sredini, zadene pa pravega hudiča. S tem Peter Klepec reši svoje življenje in vrne hudiča nazaj v pekel. Pesem "Peter Klepec" je znana po svojem humorju in izrazitem dolenjskem narečju. Je ena izmed najbolj prepoznavnih pesmi slovenskega ljudskega izročila in je že večkrat služila kot osnova za gledališke predstave, filme in druge kulturne dogodke."

Kakšna je poanta ljudske pesnitve Pegam in Lambergar?

"Pesem "Pegam in Lambergar" je slovenska ljudska pesem, ki govori o dveh bratih, Pegamu in Lambergarju. Poanta pesmi je moralna, in sicer opozarja na pomembnost pravičnosti in poštenja. V pesmi Pegam in Lambergar tekmujeta v streljanju s puščico, vendar se Lambergar odloči, da bo goljufal in uporabil trik, da bo zmagal. Pegam, ki je bil pošten, je izgubil in moral izpolniti obljubo, ki jo je dal Lambergarju. Ko je Pegam spoznal, da je bil Lambergar nepravičen in nepošten, se je odločil, da bo to popravil in se boril za pravičnost. Zato je Pegam s svojo poštenostjo in trudom na koncu zmagal ter odpravil nepravičnost in krivico. Torej, poanta pesmi "Pegam in Lambergar" je opozarjanje na pomembnost poštenja in pravičnosti ter na to, da se prej ali slej nepravičnost ne izplača in da se z dobrimi dejanji vedno na koncu zmaga."

Moj komentar

V omenjeni ljudski pripovedni pesmi Krištof Lambergar odrobi glavo Pegamu, ki se je pred cesarjem na Dunaju širokoustil, da njegovo cesarstvo ne premore junaka, ki bi mu bil kos. Kritični verzi so naslednji (iz zbirke Slovenske ljudske pripovedne pesmi. Genija, Ljubljana 2017):

Ko v tretje vkup zadirjata,

takrat se dobro počita,

za vselej boj razločita.

Je meril Krištof srednjega,

na stran je pustil krajnega,

udari ravno srednjega.

Je njemu pravo glavo vzel,

pa hitro njo na jelca ujel,

ves Dunaj je tega vesel.

Res je, da je bil najbrž Krištof Lambergar predloga za lik Martina Krpana.

MALO NA OKROGLO IN NA OGLATO. Tale zadnji izziv je ChatGPT zgrešil in odgovoril v slogu besedno spretnega dijaka, ki se ni učil, ki nima pojma o zadnji snovi, a kar naklada nekaj, ko vidi, da profesor ne posluša. Včasih si tako reši glavo.