4. dan: Budva
V Budvi smo se nastanili v turističnem naselju Slovenska plaža. "Turistično" pomeni, da je narejeno za turiste in ni morda kakšna črnogorska vasica. Naj zveni še tako privlačno in domače, naselje ni ne plaža ne slovenska. Tako se imenuje po Slovakih, ki sami sebe imenujejo Slovenci, nas pa Slovinci. Bili so eni prvih novodobnih turistov v tem kraju - kdaj in kako, nisem raziskal. Verjemem navedbam v wikipediji. Mi je pa zasnova naselja všeč; nisem pa arhitekt. Ob glavni aleji, ki vodi od recepcije do izhoda ograjenega naselja na drugi strani in po kateri je poleg pešačenja dovoljen in mogoč promet s hotelskimi električnimi vozili, so razporejeni otoki, "insule", stanovanjskih vil. Z aleje vodijo stranske uličice do vil, ki nosijo imena po sredozemskih rastlinah, recimo "orhideje", "masline" (olive), "kamelija" ipd. V vsaki vili je več "stanovanj", apartmanov, večjih in manjših. Po uličicah, ki vodijo do obale, se pride do dveh notranjih, okroglih bazenov in do velike restavracije, ki nosi ponosno ime "Nacionalni restoran", in nekaj manjših lokalov. Ob aleji so prav tako bari, trgovinice in lokali s storitvami.
Po glavni aleji z "mostovi" med insulami:
Stanovanja imajo izhod na teraso s pogledom na notranji atrij; na nekaterih terasah so zunanji kamini, ki pa jih, kot kaže, danes ne uporabljajo.
Seveda sva, takoj ko je bilo mogoče, šla do plaže in do najbližjega pomola (V daljavi stara Budva):
Dopoldne smo si nato ogledali stari, obzidani del mesta. Na tem mestu so bile naselbine od najstarejših časov, najprej so bili tu Iliri, za njimi Grki, Rimljani, nato pa je bil Budva (Budua) več kot tristopetdeset let pod Benečani do napoleonskih vojn ob koncu 18. stol.. Po njih je pripadla Avstroogrski.
Med ogleda vrednimi znamenitostmi je katedrala Ivana (Janeza) Krstnika z modernistično poslikanim oltarjem. Nedaleč stran pa Santa Maria in Punta, cerkvica čisto na skalnem pomolu, zgrajena že leta 840 n. š.
V bližini je avditorij, saj je prostor za cerkvijo primeren za različne predstave.
Zunaj obzidja se odpre pogled na novi del mesta z nebotičnimi hoteli, ki jih baje gradijo s turškim in ruskim denarjem. Letališče v bližnjem Tivatu ima stalno zvezo z Moskvo. "Nas i Rusa ima sto milijona." Ko smo se z ladjico vozili po zalivu, so nekateri naši sopotniki govorili rusko.
Pogled na nam najbližjo plažo. Bilo je toplo in tehle kopalcev petnajstega oktobra zanesljivo ni zeblo. Midva pa sva bila tako utrujena, da sva najlepše sončne urice po kosilu - prespala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar