28 september 2010

Bach, Pasijon po Janezu

Včeraj sva bila na prvem letošnjem koncertu Zlatega abonmaja, v okviru katerega CD angažira znane tuje glasbene ansamble. Tokrat so orkester, zbor in solisti Akademije Detmold izvedli J. S. Bacha Pasijon po Janezu. Nimam nobene glasbene izobrazbe, rad pa poslušam klasično glasbo in se sem in tja tudi poučim o kakem skladatelju ali kakem delu. Tole je zgolj poročilo o mojem doživljanju in mislih, ki so se mi utrnile ob poslušanju, dopolnjeno z nekaj podatki, ki sem jih povzel po programu in po edinem mojem priročniku s tega področja, starem Knaurovem Koncertnem vodiču (Gerhart von Westermann, Knaurs Konzertfuehrer, 1951).
Pasijon (glasbeno delo o Kristusovem trpljenju in smrti), povzet in komponiran po evangelistu Janezu, je po Knauru eden od verjetno petih Bachovih pasijonov, od katerih sta ohranjena dva, poleg Janezovega (1727) še Matejev, medtem ko je za Pasijon po Luku negotovo, ali ga smemo pripisati Bachu. 
Vsebinsko teče zgodba v dveh delih s skupaj šestimi razdelki od Judovega izdajstva, prijetja Jezusa, preko Petrove zatajitve, zaslišanja in bičanja, do obsodbe, križanja, smrti in pokopa. Na odru so baročni orkester, ne prav velik a baje z zgodovinsko verno zasedbo instrumentov, zbor kakih tridesetih pevcev in pevk in pet solistov. V posameznih razdelkih se izmenjujejo recitativi Evangelista (tenor) kot vezno besedilo, arije solistov, ki predstavljajo npr. Jezusa, Pilata; korali in zborovski vložki.
Bachova glasba te počasi prevzame in začara v meditativno razpoloženje, ki ga prekinjajo dramatični poudarki. V celoti pa je nekaj nenavadnosti, ki so me začudile. Tako npr. je Jezusova vloga zaupana basistu. To me je zelo motilo. Jezusa, ki je sicer v liturgiji naš Gospod, si predstavljam kot sicer odločnega, tudi strogega a hkrati milega in razumevajočega človeka, ki bi ga moral predstavljati tenor. Bas pa sodi k Bogu Očetu, ki grmi z višav. Nenavadno je bilo, da je alt pel moški; če se ne motim v falzetu. Mogoče iz tradicionalnih razlogov; morda so včasih v ta namen uporabili evnuha. Sicer si ne znam pojasniti, zakaj niso teh partov zaupali altistki. Na Youtube sem našel posnetke, kjer te arije poje deček. Nenavadno se mi je zdelo tudi, da so včasih sredi žalostne tematike veseli, igrivi vložki. Tako npr. je prav grdo razvlečen 'prizor', ko vojaki veselo kockajo za Kristusov plašč, medtem ko Zveličar umira na križu.
Še bi se našla kakšna taka zanimivost in nelogičnost. A za celoto velja: še bi poslušal - morda v drugem okolju, v kakšni cerkvi ali podobnem prostoru.
Spodaj je nekaj posnetkov -  nekateri videi so grozni, poslušaj samo glasbo.


'Gospod, naš vladar':
http://www.youtube.com/watch?v=oBJ3cQ5uyE4
'... Jezusa Nazarejca':
http://www.youtube.com/watch?v=tInLJ28qNOM
'S tabo že stopam z veselim korakom':
http://www.youtube.com/watch?v=6fqO_iebUlw&feature=related
'Mi imamo postavo...':
http://www.youtube.com/watch?v=LOftb8jYCec&feature=related
'Križaj ga, križaj ga':
http://www.youtube.com/watch?v=R3RwZ9WpN10&feature=related
'Razlij se, srce, mi':
http://www.youtube.com/watch?v=gnWJkLH3mVM&feature=related
'O sladko spi presvetlo ti telo':
http://www.youtube.com/watch?v=muBv-vRmewI&feature=related

Ni komentarjev:

PO ČRNI GORI (4)

  5 . dan: Budva - Cetinje - Lovćen - Njeguši - Kotor - Budva Zjutraj smo se od recepcije Slovenske plaže vzpeli po serpentinah v smeri pro...