Mostovi na Ljubljanici

Po tridnevnem deževju in poplavah prejšnji vikend je v ponedeljek, 20.9.10, posijalo sonce. Nisem zdržal doma. Sklenil sem uresničiti projekt, na katerega sem že dolgo mislil: poslikati vse mostove na Ljubljanici v njenem toku skozi Ljubljano od Špice do Most. Zdaj, ob visoki vodi, najvišji v zadnjih desetletjih, je prava priložnost. Ker stanujem v Zeleni jami v Mostah, sem pot začel na mostu za pešce pri baru Pri podkvi v Mostah. Ta most se res ne more pohvaliti z ničemer drugim, kot da pač povezuje oba bregova in da je, kot kaže, dovolj nosilen za pešce, kolesarje in golobe. O arhitekturi ni da bi govoril, v Mostah sploh; morda so izjema Španski borci, pa prenovljena gimnazija, ki mi je prav všeč, in tista novogradnja med gimnazijo in občino, za katero ne vem, čemu služi.

Ni prostora, da bi se zadržal ob vsakem mostu, omenil bom samo novejše - in v zadnjih letih, posebej še letos, je bilo kar nekaj novega. Prva novost je, da so podrli most pri Mrtvašnici, menda z namenom, da zgradijo novega. Namesto njega so zgradili bojda začasno brv, ozko, samo za pešce, pa s kolesom se tudi da priti čez. 
Pač pa se težava pojavi takoj zatem, ker je cesta, ki pelje ob reki mimo novega Onkološkega inštituta, zaprta zaradi gradnje cestne povezave med Roško cesto in Njegoševo ulico skozi Cukrarno. Po zavitih prehodih se prebijem mimo ene in druge klinike do prehoda čez Zaloško pri Kliničnem centru. Ogledat si hočem zapornice. Dvignjene so do vrha, pod njimi je še slabe četrt metra prostora do gladine zelenorjave blatne Ljubljanice.

Od visoko dvignjenih zapornic in mostu pri Ambroževem trgu pridem do novega Žitnega mostu. Nisem vedel, da se tako imenuje, dokler nisem prebral na vzidani plošči sredi mostu, na kateri piše tudi, da je bil most zgrajen za časa županovanja Zorana Jankoviča. Dejstvo je dejstvo. Tudi ta most je le za pešce.

Od Zmajskega mostu, na katerem sem prvič v življenju razgledniško fotografiral zmaje, prej se mi je zdelo škoda filma za klišejske posnetke, se čez polno črto prebijem čez Resljevo cesto do novega Mesarskega mostu. Slikal sem ga že zadnjič, kmalu po otvoritvi, zdaj pa je bilo na njem polno šolarjev, šolski izlet. Še enkrat sem ovekovečil nekaj prizorov.

Mimo živahnega Tromostovja, polnega turistov - danes imajo res lep dan - in brvi z Jurčičevega trga na Cankarjevo nabrežje pridem do na novo urejenega nabrežja pod Novim trgom in Bregom z novim spomenikom pokončnemu a nesrečnemu županu Hribarju. 
Nabrežje živi, krasno, da so to uredili. Mimo Karlovškega in Prulskega mostu sem hitro v Trnovskem pristanu nasproti Špice. Barke na tej strani samevajo, dostopi do njih so poplavljeni. Samo račke jih stražijo. Ljubljanica je danes res kar mogočna. Še dobro, da je Gruber naredil prekop, drugače bi Barjani še bolj gagali.