Leta 1920 je anonimno izšlo besedilo tedaj 43-letnega pisatelja z naslovom "Beseda nemški mladini in druge poslanice proti desnemu in levemu radikalizmu". V slogu Nietzschejeve pesnitve Tako je govoril Zaratustra govori Hesse mladim Nemcem, ki jih je prva svetovna vojna zmedla in pustila brez orientacije. Hesse vidi največjo nevarnost v tem, da hočejo novega vodjo, ki bi jih spet naučil ubogati in mu slediti. "Glejte, Zaratustra ni učitelj, ne morete ga nič vprašati, ničesar se učiti od njega, ne morete prepisovati njegovih malih in velikih receptov za ravnanje v stiski. Zaratustra je človek, sem Jaz in si Ti... Samo nečesa se je naučil, samo v nečem je moder in samo nekaj je njegov ponos. Naučil se je biti Zaratustra. To je tisto, kar naj bi se tudi vi naučili od njega in za kar vam prepogosto zmanjka poguma. Naučili naj bi se biti to, kar ste, tako kot sem se jaz naučil biti Zaratustra. Ne bodite kot drugi, ne bodite nič, ne posnemajte tujih glasov, ne imejte tujega duha za svojega." V tem spisu nastopa Hesse proti lažni patetiki žrtve in hlapčevskemu duhu. Prav tam sta objavljena tudi odlomka O Nemcih in Izboljševanje sveta. Samo močne osebnosti dajejo množici obraz in ji odvzamejo potezo slepega nasilništva, ki skrito tli v njej. Hesse se ogiblje idealom narodne skupnosti in slepega napredka. "Ne vem, dragi prijatelji, če so svet že kdaj izboljšali, če ni od vekomaj enako dober in enako slab. Tega ne vem, nisem filozof, pravzaprav me to ne zanima. Eno pa vem gotovo: Če so ljudje kdaj izboljšali svet, če so ga kdaj obogatili, ga niso izboljšali izboljševalci sveta, ampak tisti, ki so si pošteno prizadevali, da bi našli samega sebe, h katerim bi tako rad prištel tudi vas. Ti resnični in pošteni iskalci samega sebe, nimajo cilja, nimajo namenov, ker jim je dovolj, da živijo in da so sami pri sebi."
Ni minilo dvajset let, ko je nemška mladina iskala zatočišče pred nalogo najti svojo samolastno pot v množičnih lažno socialističnih Hitlerjevih rasističnih formacijah nacional-socialistov, ki so zakorakale v vojno. Glas množice je bil močnejši kot glas posameznikove vesti in razuma. In kot Hessejev glas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar