Knjige Alija Žerdina o strašnem letu pandemije še nisem prebral. Odzivam se na njen prikaz (Andrej Predin, Delo, 12.3.21), iz katerega izpostavljam le dvoje. Prvo je trditev, da je eden od dejavnikov za neslavno rekordno razširitev okužbe pri nas in veliko mrtvih postopna izguba zaupanja ljudi v vlado in njene ukrepe. Ni šlo za postopno izgubo zaupanja. Vlada je bila takoj ob formiranju sprejeta z množičnimi uličnimi protesti in ustrezno spremljavo na družbenih omrežjih in v delu medijev. Koalicijske stranke in njihove predstavnike so proglašali za izdajalce, psovali so celo zdravnike vladne svetovalne skupine, a mirno sprejeli kompenzacije za onemogočeno delo. Vsaka naslednja napačna poteza vlade je bila sprejeta s privoščljivostjo, posmehom in neupoštevanjem higienskih ukrepov. O tem, da je zaupanje in z njim nezaupanje stvar obeh v odnosu, vlade in ljudi, sem že pisal. Če se odločim za sodelovanje, podporo in lojalnost, se začne spirala gradnje zaupanja. Če se odločim za nezaupanje, se začne začarani krog razgradnje zaupanja. Pri tem ni nobena od obeh strani nedolžna, se pa obe delata, da sta nedolžni žrtvi. Formalni preizkus zaupanja v parlamentu je pokazal, da izvoljeni predstavniki ljudstva ne podpirajo opozicijske nezaupnice vladi.
Drugo je izpostavljeno vprašanje avtorja knjige: "Kako
naj zaupam oblasti, ki pošilja dijakom položnice z astronomskimi zneski
oziroma, jih pošlje k sodniku, ker so zahtevali, naj se začne pouk?"
Oblast pošilja dijakom položnice, ker so kršili odlok o zbiranju na javnih
mestih, medtem ko epidemija še traja, ne zato, ker so zahtevali pouk. To svojo
upravičeno zahtevo bi bili lahko izrazili na številne druge načine, ne s
protestnim shodom na Trgu svobode, trgu
z imenom, ki je bilo potem povzdignjeno kot simbol v naslov uvodnika časopisa z
implicitnim namigom na druge take trge svobode na svetu - kako prozorno
navijaško! Vabilo ministrstva na pogovor so dijaki sami zavrnili, ker je
predlagani datum pogovora sovpadal z napovedanim shodom. Raje so šli na cesto
spektakularno protestirat pred kamere, kot da bi se pogovarjali z
oblastjo. To stališče avtorja knjige
jasno kaže, da je zaupanje obojestranska zadeva. Naj bi zaupali samo oblasti, ki bi popuščala kršilcem vladnega odloka v imenu teh ali onih strankarskih vrednot, liberalnih ali iliberalnih, ne pa oblasti, ki izvaja zakone?
Če je v knjigi to, kar je navedeno v njenem prikazu, gre za
pristransko delo v duhu lanskih pomladnih kolesarjenj, ki niso obetala
sodelovanja ljudstva z vlado pri odzivanju na epidemijo, ampak upor, ki je pri
nas tradicionalno visoka vrednota, če gre
za upor proti oblasti neprave barve. Sicer
so to izgredi.
x
To pismo je bilo - brez zadnjega odstavka - poslano v objavo Delu. Urednica rubrike pisem bralcev mi je sporočila, da pisem, ki so bila prej objavljena na blogu, ne objavljajo. Urednik, ki mu je bilo pismo namenjeno, ga žal, verjetno ni prebral, da bi lahko kakor koli razmislil o svojih stališčih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar