INTERVJU O POLITIKI

 - Dr. Mesec, ne mi zameriti, če bom zelo neposreden in odkrit.

Kar izvolite. 

- Odkrito rečeno, nekoliko vas poznam, poslušal sem vaša predavanja in moram reči, da me zadnje čase presenečate.

Ja?

- Zdi se, kot da ste se z nastopom nove vlade obrnili po vetru.

Ne bi rekel.

- Ne razumite me napačno. Ne očitam vam kakih nepoštenih motivov, le zdi se mi, da ste spremenili svoj nazor o družbenih zadevah. Če povem naravnost: zdi se mi, da ste spremenili svoj nazor o politiki, svojo politično stran.

Nisem v nobeni politični stranki. Nisem volil desnih strank. Moj nazor se seveda spreminja s tokom časa in z boljšim poznavanjem zadev, a v bistvu ostajam zagovornik šibkejših. Razumem in cenim pa tudi podjetne.

- Zdelo se mi je, da ste bili prej bolj socialni, bolj socialistični, če ni to prehuda beseda. Zdaj ste se pa pomaknili bolj na desno. Je moj vtis pravi?

Hm. Zapleteno vprašanje. Ko sem bil mlajši sem bil za socializem. Oziroma, takole bom rekel: socializem kot sistem, kot politični režim, je bil diktatura. Saj smo sami govorili, da je diktatura proletariata. To je pomenilo, da imajo delavci, vsi zaposleni, oblast v svojih rokah. V resnici je imela oblast avantgarda proletariata, komunistična partija, in v njej krog okrog Tita, ki jih je vse obvladoval. Vpili smo: Tito-Partija! Ta sistem je propadel, ker ni mogel konkurirati kapitalizmu. Produktivnost je bila nizka, potrošnih dobrin ni bilo itd. A preveč dolgovezim?

- Ne, kar povejte, mogoče na kratko. 

Skratka, ta sistem je propadel, imel pa je nekaj dobrih značilnosti - prej sem pozabil omeniti, da smo ljudje ta režim podpirali, tiste, ki ga niso in so to izražali, so pospravili, niso jih ravno likvidirali, so jih zaprli, ali pa so jim pustili, da so šli ven ipd., ali pa so jih ovirali pri napredovanju ipd. skratka, dobili so svojo lekcijo. 

No, kaj je bilo dobrega? 

Npr. manjše razlike med ljudmi v premoženju, bili smo bolj enaki, bolj vsi enako revni. Ni bilo preseravanja kot zdaj. Potem skrb za javne službe, polno zaposlenost, zdravstveno zavarovanje, brezplačno šolstvo, skratka, vse te socialne zadeve. Precej tega je na srečo še ostalo. Tudi solidarnost je bila, dirigirana solidarnost: prostovoljno udarniško delo, brigade, samoprispevek za vrtce in šole ipd. Prostovoljstva v današnjem smislu in dobrodelnosti pa ni bilo. Vse je bilo dirigirano, osebna pobuda je bila sprejeta sumnjičavo. O, to je posebna tema, a nimava časa.

- In to še vedno cenite, te dobre strani socializma?

Ja še vedno. Bi bilo treba narediti eno študijo o tem, kaj je bilo dobrega in kako to ohraniti v kapitalizmu. Saj veliko se je ohranilo. Ampak je treba povedati, da to, ta socialnost, stane, in da je bil tudi to razlog, da socialistična država ni vzdržala. Nič ni zastonj in tudi država mora od nekod jemati. In če ni produkcije in prodaje in izvoza - od kod naj jemlje. Počasi je šlo na bolje, a prepočasi. Skratka, razumem, da si kapitalistična država prizadeva zmanjšati te stroške. Vendar težko razumem, da imamo podjetnike z več deset milijoni premoženja, ob njih pa revne družine, ki prezebajo, ker nimajo za kurjavo. Ob tem pa vsi bogatini plačujejo državi nemajhne davke. Nekje denar izgineva.

- Vrniva se k začetnemu vprašanju. Po nastopu sedanje vlade ste predvsem v pismih bralcev  nasprotovali nekaterim člankom v časopisu Delo. Nastopili ste proti mariborskemu dijaškemu protestu, proti protestu na Kredarici ipd. Kolesarite?

Ha, ha, ja zelo rad, a ne ob petkih popoldne v centru. Pravico imajo do protesta. Omenjate moje proteste proti člankom, ki so povzdigovali proteste. Mariborski protest je nekdo slavil kot manifestacijo svobode ipd. V resnici so dijaki kršili odlok o zbiranju in zmanipulirali šolsko ministrico. Najprej so rekli, da se noče pogovarjati z njimi; ko jih je povabila na pogovor, so pa rekli: jok, v ponedeljek imamo protest. Raje so šli protestirat proti njej in proti vladi, kot da bi prišli na pogovor o odprtju šol, za kar so se prej zavzemali. Njihova politično nasprotna Dijaška organizacija se je pa pogovora udeležila. Tu se jasno vidi levičarska politikantska manipulacija. Proti temu sem.

- Videti je, kot da zagovarjate vlado?

Ne, zagovarjam demokracijo. Kritiziram tiste, ki samo napadajo vlado in ne vidijo, da si prizadeva v boju proti epidemiji in za razvoj države. Napihujejo Janševe ekscese in ne ocenjujejo objektivno naporov vlade.

- Ob tem pa vlada odstavlja direktorje državnih podjetij, državnih institucij, kulturnih institucij, muzejev, se vtika v rekonstrukcijo Drame itd. Odstavlja ljudi, ki so dobro delali, ki so mednarodno uspešni, Roberta Goloba in podobne. To podpirate?

Vsaka nova vlada zamenja kadre, za katere meni, da niso kompatibilni z njeno politiko. Bi npr. Bratuškova trpela direktorja, ki ni na njeni liniji? Žal mi je, na primer, ker je moral oditi Matevž Čelik, direktor arhitekturnega muzeja na Fužinah, ki so ga zelo hvalili. A te menjave so v pristojnosti vlade. Vsak zamenjani lahko toži in če je vlada kršila zakon in presegla svoje pristojnosti, bo dobil službo nazaj.

- Pri prejšnjih vladah teh menjav ni bilo toliko.

Prejšnje vlade so bile vse iste barve, liberalne, vse bolj ali manj naslednice LDS. Vodilne stranke v koalicijah so se menjavale, druge stranke so bile pa v večini ves čas iste. Kopačeva je bila ministrica za delo v treh zadnjih vladah, pred njo Svetlik, oba iz SD. Kaj naj bi menjavali?

-  Pravite, da se niste strinjali na primer z menjavo direktorja muzeja. Ste protestirali?

Čemu naj bi protestiral? To so storili drugi, ki se bolje spoznajo na stroko, ki lahko argumentirajo, in ki so v kaki stranki. Vlada je lahko zaznala nezadovoljstvo določenih krogov. Jaz na zadeve ne gledam z vidika ene stranke. Zame je bila ta menjava, kot tudi druge, v pristojnosti vlade. Ni mi všeč, a vladi je treba pustiti, da vlada, če vlada zakonito, tudi če je druge barve in se z njo ne strinjam. Za politično kritiko vlade je opozicija v parlamentu, dobro, tudi ulica, za nezakonito ravnanje so tožilstva in sodišča, pa še prej KPK ipd. To je osnova parlamentarne demokracije.

- Po vašem lahko vlada počne, kar hoče, vi to tolerirate?

Ne. Počne lahko, kar je zakonito. Lahko, da se jaz ne strinjam s tem. Če se ne bom strinjal z nečim, kar sodi na področje, kjer se čutim kompetentnega, bom argumentirano izrazil svoj protest. Če mi pa ukrep ni všeč, se pa ne spoznam, ne bom kar kričal z drugimi, razen če gre za res očitne kršitve.

- Predsednik Kučan se je pridružil protestnikom. Dejal je, da je šla politika JJ predaleč. Mislim, da je bilo to v zvezi z obiskom In t' Veldtove in mediji in v zvezi z evropskimi delegiranimi tožilci. Ni šlo to predaleč?

Predsednika Kučana spoštujem; zagotovil je miren prehod v novi režim. Vso pravico ima, da protestira in kot javna osebnost tudi dolžnost. On protestira s pozicij svoje stranke oziroma opozicije. Jaz razmišljam drugače. Zame je kriterij, ali je vlada kršila zakon. Ne vem, kaj pomeni, da je JJ šel "predaleč". Če je kršil zakon, se bodo odzvali pristojni. To deluje tako pri nas kot v EU. To se je zgodilo v zvezi z delegiranima tožilcema. Vlada je tako dolgo zavlačevala, da je morala nekaj storiti, da bi se izognila sankcijam. Imenovala je tožilca, kao začasno, da bi si ohranila obraz. Tožilstvo EU jo je gladko povozilo. Imenovana sta za polni mandat. Čeprav jaz nisem šel na cesto in tudi ne zato, ker je šel predsednik Kučan.

- No, že, ampak JJ je nemogoč, psoval je novinarke. Ni to dovolj za protest?

Seveda, saj so protestirali, ženske so tožile, če se ne motim, Društvo novinarjev je protestiralo itd. Čemu naj bi se še jaz mešal? Da bi me kdo potrepljal? Da bi mi bilo toplo v čredi? Ne protestiram zato, ker mi nekdo "ni všeč", saj se ne mislim poročiti z njim. Ja, je ciničen in zoprn, pa kaj? Saj si sam škodi.

- Če bi vsi tako mislili, ne bi nihče protestiral.

Niso vsi tako mislili. Nekateri so bili neposredno prizadeti, drugi poklicno solidarni in so protestirali. Naj bi jaz protestiral, da bi bil videti lep in dober in na pravi strani?

- Težko vas razumem. Vi bi kar pustili vlado, da dela, kar hoče?

Kaj pričakujete od mene? Bi radi, da bi kolesaril? Povedal sem vam: živimo v parlamentarni demokraciji s tremi stebri oblasti. Do zdaj so delovali neodvisno in drug drugega nadzirali. Opozicija in pravosodje nadzirata vlado. Res je, da skuša vlada poseči tudi v pravosodje, ker mislijo, da je "komunistično", da je "krivosodje". Da politično ni uravnoteženo, je morda res. Vendar morajo sodniki soditi po ustavi in zakonih, ne glede na svoje osebno politično prepričanje. Te posege zavračam. Pustimo času čas, tudi tam se bo struktura s časom uravnotežila, ali pa bo vse več ljudi, na katere ne bo vplivalo politično prepričanje.

- Vendar protestov proti vladi v bistvu ne odobravate?

Protesti so zakoniti. Tu sta dva vidika: režim, v katerem se dogajajo, in čas, v katerem se dogajajo. V parlamentarni demokraciji je parlament tisti, kjer se odvija prepir med političnimi strankami po postopkih, kot so določeni. Dalje: imamo volitve in referendume. Ulica je zadnja možnost, ne prva.

Drugič: smo sredi epidemije, ko bi morali stopiti skupaj in podpreti vlado v dobronamernih ukrepih. Ljudje pa zavračajo cepljenje, ker so proti vladi. To je noro.

- Protesti vam grejo na živce?

Politika ni osrednje področje mojega zanimanja. Ne želim se ukvarjati z njo. Volim predstavnike, ki naj se kregajo v parlamentu, mene pa pustite pri miru, da se ukvarjam s svojimi zadevami. 

- No, tako odklonilnega stališča do sodelovanja v politiki pa nisem pričakoval od vas. Hvala za pogovor.

Hvala vam za pogovor. Še kdaj pridite, saj si ob tem bistrim misli.

Pogovarjal se je B. Mesec.