Pri nas kot tudi drugod po svetu se srečujemo s pojavom, ki mi je bil v začetku težko razumljiv. Ob epidemiji bolezni, ki je že povzročila pri nas več kot pet tisoč žrtev, v svetu pa več kot 5 milijonov, so v rekordnem času ustvarili več vrst cepiva, ki je bilo na voljo že komaj eno leto po začetku pandemije. In vendar se velik del prebivalcev še zdaj noče cepiti, ali pa s cepljenjem oklevajo, ker so do cepiva zadržani. Na tem blogu sem že pisal o možnih vzrokih takega stanja pri nas. Vendar tako ni le pri nas. Ocenjujejo, da je v ZDA petina do tretjina odraslih prebivalcev zadržana do cepljenja. Tako tudi v drugih državah. Oblasti in odgovorni za zdravstvo skušajo na vse načine pripraviti ljudi, da bi se jih vsaj tri četrtine cepilo, kolikor bi bilo po ocenah dovolj, da bi se širjenje virusa ustavilo in bi se zdravstveni sistem razbremenil in življenja rešila. Eden od načinov je tudi premišljeno oblikovanje sporočil javnosti s strani odgovornih.
Skušal bom na kolikor mogoče poljuden način predstaviti eno od študij, ki je raziskovala vpliv vsebine sporočil na namero po cepljenju.
Raziskava je bila izvedena v ZDA julija 2020, štiri mesece po razglasitvi pandemije, ko cepiva še ni bilo na voljo, so pa že objavili, da bo v kratkem. Izvedli so jo kot anketo, natančneje, kot anketni eksperiment. To je ključna omejitev. Namere, ki jih ljudje izražajo v anketah, se ne prenesejo v popolnosti v realno, praktično ravnanje. Vendar pa obstaja določena pozitivna korelacija med namero in dejansko uresničenim dejanjem, zato so tudi take raziskave informativne. Nekateri ljudje, ki so izrazili, da se nameravajo cepiti, se morda potem niso cepili; nekateri, ki so rekli, da se ne nameravajo cepiti, so se pa potem morda cepili. Raziskovalci so postavili tri hipoteze. Oseba bo bolj verjetno izrazila namero po cepljenju, če prejme sporočilo, ki poudarja, da (1) človek osebno tvega, da bo obolel, če se ne cepi; (2) da bo več ljudi v družbi obolelo, če se ne cepi; (3) da bo imel ekonomske stroške, če se ne cepi. Prvo sporočilo torej apelira na skrb za svoje zdravje, drugo na solidarnost in sočutje, tretje pa na ekonomsko škodo zaradi bolezni. Poleg tega je namera po cepljenju domnevno odvisna tudi od vira sporočila (strokovnjak ali nestrokovnjak), od politične pripadnosti oziroma usmerjenosti (demokratska, republikanska, neopredeljen). Pomemben dejavnik je zaupanje v kakovost cepiva, glede na to, da je kazalo, da bo na voljo prej kot v enem letu po izbruhu bolezni, kar je bilo zelo hitro glede na običajno trajanje preizkušanja cepiv. Zato so nekaterim sporočilom dodali zagotovilo, da bo cepivo popolnoma zanesljivo kljub kratkemu roku izdelave, drugim pa tega zagotovila niso dodali, da bi tako preverili vpliv takega zagotovila.
Besedilo, ki so ga prejeli anketiranci, je imelo uvod, v katerem je bilo povedano, da se cepivo pripravlja, da bo na voljo spomladi 2021; da vsebuje oslabljene viruse in da je zelo majhno tveganje, da bi zdrav človek resneje zbolel zaradi cepljenja. Nekaterim sporočilom so nato dodali zagotovilo, da se kljub kratkemu času, v katerem je razvito, preizkuša po strogih standardnih postopkih in da bodo stranske učinke spremljali nekaj mesecev. Nekaterim sporočilom pa tega zagotovila o strogem testiranju niso dodali. Temu je sledilo besedilo z vsebino, katere učinkovitost so preverjali. Skupini, pri kateri so apelirali na osebno zdravstveno tveganje, so poslali naslednje sporočilo (skrajšan prevod):
"Ali morda premišljate, da se ne bi šli cepit? S tem bi ogrozili svoje zdravje. Doktor Tainta (resnično ime je drugačno) iz univerzitetne bolnišnice v Texasu pravi: 'Cepivo za covid-19 še ni na voljo. Ko pa bo, bi se moral vsakdo, ki mu zdravstveno stanje dopušča, cepiti. Kot virolog se ukvarjam z nalezljivimi boleznimi. V našem strokovnem časopisu Virologija poročajo, da imajo ljudje, ki se ne cepijo, povišano tveganje za resne komplikacije, če zbolijo za covid-19. Američan, ki se ne bo cepil, bo imel trikrat višje tveganje za hospitalizacijo (npr. pljučnica, odpoved ledvic) in petkrat višjo verjetnost, da umre. Če se hočemo zaščititi, se moramo cepiti. Zato pozivam vse Američane, naj se cepijo takoj, ko bo cepivo na voljo. Če ne veste, ali se lahko cepite zaradi svojega zdravstvenega stanja, se čimprej posvetujte s svojim zdravnikom.' Zdaj pa vas prosimo, da spodaj označite, kako verjetno se nameravate cepiti: zelo verjetno - verjetno - malo verjetno - zelo malo verjetno."
Vprašalnike so preko neke agencije, ki izvaja take ankete, poslali 10 024 osebam reprezentativno izbranega kvotnega vzroca Američanov. Pri določanju kvot so upoštevali starost, spol, raso, izobrazbo, dohodek in regijo. Odzvalo se je 70% naslovnikov, končni N= 7064. Vzorec so razdelili na 12 skupin, katerih vsaki so poslali svojsko kombinacijo spremenljivk, na primer: 1. z uvodnim zagotovilom o strogem testiranju cepiv; v imenu strokovnjaka, ki apelira na osebno zaščito pred covid-19; 2. brez uvodnega zagotovila, v imenu sodržavljana-nestrokovnjaka, z apelom na solidarnost. Itd. 13. skupina je bila kontrolna. Tej so poslali neko nevtralno besedilo z vprašanjem, ali se nameravajo cepiti.
Ugotovitve. Med tistimi anketiranci, ki so dobili sporočila, ki poudarjajo osebno tveganje in kolektivne posledice cepljenja oziroma necepljenja, je bilo več oseb, ki se bodo bolj verjetno cepile, in sicer ne glede na to, ali je kot vir priporočila naveden strokovnjaka ali sodržavljan-laik, in ne glede na to, ali je bilo v uvodu podano zagotovilo o strogem preverjanju cepiv. Natančneje, skupine so se glede na verjetnost, da se bodo osebe cepile, razvrstile takole:
- brez zagotovila o strogem preverjanju cepiv x strokovnjak x osebno tveganje
- brez zagotovila x laik x osebno tveganje
- brez zagotovila x laik x kolektivne posledice
- zagotovilo x laik x kolektivne posledice
- zagotovilo x laik x osebno tveganje
Itd.
Najmanj oseb je obkrožilo, da se bodo zelo verjetno cepili, v skupinah, ki so dobile sporočilo z apelom na ekonomsko škodo, ki bi jo lahko utrpeli, če se ne cepijo - ne glede na vir sporočila in zagotovilo o zanesljivosti cepiv.
Velja torej, da je najbolj učinkovit apel na osebno zaščito, pa tudi apel na kolektivno zaščito.
Toda razlike s kontrolno skupino so majhne. V kontrolni skupini je 39% oseb odgovorilo, da se nameravajo cepiti, v 1. eksperimentalni pa 45%. V skupini s kombinacijo "zagotovilo o zanesljivosti cepiva x strokovni vir x apel na osebno zaščito" je bilo le 5% več oseb, ki so označile, da se bodo zelo verjetno cepile, kot v kontrolni skupini.
To v splošnem pomeni, da vir sporočila o potrebi po cepljenju in njegova fomulacija nista prav zelo pomembna. Ljudje se za cepljenje ali proti njemu odločajo pretežno zaradi drugih dejavnikov.
Vir:
Matt Motta, Steven Sylvester, Timothy Callaghan, Kristin Lunz-Trujillo, Encouraging COVID-19 Vaccine Uptake Through Effective Health Communication. Front. Polit. Sci., 28 January 2021 | https://doi.org/10.3389/fpos.2021.630133
Ni komentarjev:
Objavite komentar