Glinščica

S tržaškima prijateljema smo se dogovorili za nedeljski izlet, tokrat v sotesko Glinščice. Slišal sem že bil zanjo, nisem pa natančno vedel, kje je in kako se pride do nje. S prijateljema, ki živita v Škednju (Seruola), smo se domenili, da se dobimo ob pol desetih dopoldne pri pokopališču sv. Ane (Cimitero di Sta. Anna) v Trstu. Ves dan sem načrtoval pot do tja, izdelal več variant, si natisnil zemljevide z Googla in še vso noč sem slabo spal. Do jutra so mi možgani le izdelali preprosto rešitev z enim samim ovinkom. Zavrgel sem vse zemljevide, se nehal spraševati, kje so Torri d'Europa in kako do Viale Istria, ki pelje mimo pokopališča. V Trstu slediš modremu kažipotu za Slovenijo, se zapelješ po nadvoznici (sopraelevata) in zaviješ na izhod za Škedenj (Seruola), potem pa kar naravnost do velikega krožišča in v njem spet naravnost: si na parkirišču pred glavnim vhodom v pokopališče. Prispela sva pet minut pred dogovorjenim časom po uri in pol vožnje; prijatelja sta naju že čakala. No, nismo pa bili še na izhodišču ture. Zapeljati smo se morali do Boljunca (Bagnoli della Rosandra). Parkirali smo pri novem slovenskem gledališču (uradno Kulturni center France Prešeren) v Boljuncu. Kako da so ga spravili sem na obrobje Trsta, stran od mestnega utripa? Ah, odgovor pač čutim.

 

Piha. Napovedali so blago burjo, pa je kar močna. Jakna mi pride prav. Vas Boljunec loči od vasi Dolina prav Glinščica (Rosandra). Po tej vasi se slovenski 'vrtači' po italijansko reče 'dolina', ker je vrtač tod okoli obilo različnih oblik. V gostilnici odpravimo še jutranje opravke, da smo sproščeni, pripravljeni za pot navzgor ob rečici.

Ne morem reči, da je naselje prav slikovito, nekaj starih hišnih gruč pa je še mogoče videti, čeprav se v glavnem vse renovira. V ozadju podirajoči se stolp separacije nekdanjega kamnoloma. Ker je nevarno, ne moremo po tisti poti, ki obide naselje, in se držimo ceste. Prav lahko bi do tod prišli tudi iz Socerba, preko nekdanjega mejnega prehoda.

Soteska Glinščice loči Tržaški kras (Monte Stena, 441 m) od Socerbskega krasa (vrh Kras, 457 m). Glinščica (torrente Rosandra), izvira v bližini vasi Klanec pri Kozini v Sloveniji in se izliva v Tržaški zaliv pod Žavljami pri Miljah kot torrente Rosandra. V zgornjem toku se vanjo izliva nekaj manjših izvirov, med njimi Krvavi potok (rio del Sangue). Pri zaselku Botač (Bottazzo) priteče na italijansko stran v občini Dolina (San Dorligo della Valle). Tu se vanjo izliva potok Grižnik (Grisa), ki izvira na slovenski strani pri vasi Beka in ki ob suši tudi rad presahne. Medtem ko se po nekaterih virih rečica od izvira do Botača imenuje Grižnik, pa je od Botača naprej njeno enotno ime Glinščica. Njeno porečje je geološko zanimivo zaradi mešanja apnenca in flišnih kamnin (peščenca, laporja). Ko je v geološki preteklosti pritekla s trdnejše flišne podlage na apnenčasto, je apnenec hitro izvotlila in do danes je nastal je 26 m visok slap, pod njim pa velik tolmun, 'jezerce' bi bilo kar pretirano reči. Sicer teče rečica po apnenčasti in flišni podlagi in oblikuje številne kotanje, tolmune. Tudi vegetacija ob njej se razlikuje glede na zemljino. V zgornjem toku, na flišni podlagi, je bujna, v spodnjem, na apnenčasti, pa bolj skromna. Od Boljunca dalje teče Glinščica po naplavinskem (aluvialnem) zemljišču.

  

Pot nas vodi najprej skozi gozd, na desni strani poti nas spremljajo deloma zelo dobro ohranjeni ostanki  rimskega akvedukta. Iz enega od izvirov, ki napajajo Glinščico višje gori, so Rimljani speljali zdravo studenčnico 15 km daleč vse do središča Trsta. Lahko samo občudujemo gradbeno veščino te antične civilizacije. V dveh tisočletjih so se vsaj deli te gradnje dobro ohranili, drugi deli 

so pač dali gradbeni material v naslednjih stoletjih.

 

 

Pot je lepo označena, napisne table, ki so v slovenščini in italijanščini, pa so nižje doli, do koder se je vandalom ljubilo, počečkane in premazane. Nacionalistični mazači pač. Z gozda se pot dvigne, hodimo po grušču z občutkom, da smo v visokogorskem svetu.

V strmih skalah na nasprotni strani reke se alpinisti urijo v plezalnih veščinah. Če preplezaš skalni rob, se znajdeš spet na ravnem svetu, kjer so slovenske vasi v bližini Kozine, in prideš do trase stare železnice Hrpelje-Kozina-Trst, po kateri je speljana kolesarska pot. V skalovju na desnem bregu vidimo več 'oken', to je votlin, ki so verjetno služile za občasno bivanje ljudi in živine in spravilo v prejšnjih časih.

Tako se vzpenjamo vse do Botača, skupinice hiš in gostilne tik ob državni meji. Na eno stran je mejni prehod proti Beki pri Kozini, od katerega je ostala danes zaprta stražarnica; če greš nekaj korakov po drugi poti pa prideš do table, ki opozarja, da je 10 m naprej državna meja. Skratka, smo res v zadnjem kotu Italije na tem koncu. V bližini so ruševine starih kamnitih hiš; kaže da je bil to mlin, eden od mnogih, ki so nekoč izkoriščali vodo Glinščice in mleli, ne toliko žita kot začimbe. V gostilni naročimo samo čaj in kavo. Okrog nas pa je izredno živahno. Gostilniški vrt je poln. Nenadoma zaslišimo ubrano petje moškega zbora. Pred vhodom v gostilno se je zbrala skupina uniformiranih moških - kaže da so civilna zaščita - ki so lepo zapeli. Spodaj v vasi je menda tekmovanje pevskih zborov. Ko se vračamo, ura je blizu ene, se ves čas umikamo kolonam izletnikov, družin, skupin mladih. Očitno je to zelo priljubljena izletniška pot, dan pa je tudi čudovit.
   

       

                                       

Burja se je polegla, samo sonce v popolni jasnini nas prijetno greje. S poti skrenemo še enkrat strmo navzgor, da si ogledamo starodavno cerkvico na vzpetini nad dolino, posvečeno Mariji na pečeh, ki jo je, kot pravi legenda, dal sezidati Karel Veliki. prvi zgodovinski zapis o njej pa je iz leta 1267. Šele v zadnjem času so jo obnovili, obnoviti pa skušajo tudi tradicijo romanja in procesij.

Ko smo se v toplem in blagem zgodnjejesenskem popoldnevu poslavljali, sva se prijateljema zahvalila za čudovito doživetje. V dolini Glinščice je toliko naravnih in kulturno-zgodovinskih zanimivosti, da jo je res vredno obiskati.

Podrobneje v:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Dolina_Glinščice_pri_Trstu

.