Revni otroci

Časnik Delo (28. 10. 2014) objavlja prikaz poročila Otroci recesije, ki ga je izdelal Unicefov raziskovalni center Innocenti iz Firenc na osnovi analize podatkov 41 najrazvitejših držav na svetu. Članek korektno navaja podatke in upravičeno poziva k ukrepom, ki bi zaščitili otroke pred posledicami krize.

Ob upravičeni zaskrbljenosti zaradi povečanja števila otrok v Sloveniji, ki živijo v gospodinjstvih pod mejo revščine (60 odstotkov medianskega dohodka), bi bilo vendarle dobro videti celovito sliko.

Slovenija se je glede na povečanje števila revnih otrok v obdobju od 2008-2012 uvrstila med 41 razvitimi državami na nezavidljivo 26. mesto. Bolj kot v Sloveniji se je število revnih povečalo le v 15 državah. V tem obdobju se je število revnih otrok pri nas povečalo za 15 odstotkov (ali 1,8 odstotne točke). Toda Slovenija je glede na odstotek revnih otrok v letu 2012 na 9. mestu med 41 državami (13,4 odstotka). Manj revnih otrok kot pri nas je v J. Koreji, Avstraliji, Češki, Švedski, Slovaški, Danski, Finski, Norveški, več pa v preostalih 32 državah.

V omenjenem obdobju se je poslabšal tudi drugi kazalec, to je odstotek mladine v starosti od 15-24 let, ki se ne šola ali usposablja in ni zaposlena. Slovenija se je glede na povečanje števila nezaposlenih mladih uvrstila na 30. mesto med 41 državami, to je v najslabšo skupino držav. Toda glede na odstotek nezaposlenih mladih od vseh mladih tega starostnega obdobja (9,2 odstotka) je Slovenija na 12. mestu med 41 razvitimi državami. Po obeh indikatorjih smo torej v zgornji tretjini držav z najugodnejšimi podatki. Slabše od Slovenije so, na primer, Francija, Irska, Vel. Britanija, Belgija, Italija in druge države.

Študija prinaša tudi ustrezne podatke Gallupove mnenjske raziskave na vzorcu 1000 oseb splošne populacije iz vsake države. Tudi tu se Slovenija ni dobro odrezala. Vprašanja so bila: 1. Ali v zadnjih 12 mesecih kdaj niste imeli dovolj denarja za hrano za vas in vašo družino? 2. Ali ste danes občutili stres? 3. Kako ste v splošnem zadovoljni z življenjem? 4. Ali ima večina otrok v državi možnost, da se vsak dan uči in raste? (Moj prosti prevod.) Pri treh vprašanjih (razen 3. vprašanja) smo se uvrstili v tretjo, najnižje uvrščeno skupino držav. Glede na zadovoljstvo z življenjem smo pa na ugodnem 12. mestu. Se pravi: nimamo za hrano, živimo stresno, otroci nimajo možnosti za učenje in rast - in z vsem tem smo zadovoljni. In kako je s tem, da otroci nimajo možnosti za učenje in rast? V vrtce je bilo vpisanih 75,6 odstotka otrok v starosti 1-5 let (SURS 30.9.2013). Otroci od 6-15 let obvezno obiskujejo osnovno šolo, torej približno vsi. Učijo se pa res ne vsak dan, mularija. Gallup gor ali dol, s to anketo nekaj ni v redu. Je pa tudi možno, da nekaj ni v redu z anketiranimi. Saj vemo: pri nas je vse narobe, ampak v glavnem smo s svojim življenjem kar zadovoljni.
Naj na koncu vprašamo še, komu koristi, če so ljudje prepričani, da je vse narobe in da gre vse na slabše, kljub temu, da so ob tem v resnici kar zadovoljni?