Pet kondomov za nežna srca

Po dolgem času sem spet enkrat na tekočem s tistim, kar je 'in'. Prebral sem trenutno "uspešnico vseh uspešnic" - E. L. James, 50 odtenkov sive (Žepna knjiga, Učila international: Ljubljana 2012). Vtis po prvi strani: ni Dostojevski. Prizanesljivo do avtorice se potolažim: pač, žanrska knjiga, erotični roman. A tudi K. Millet ni. Najbrž bi se človek moral strinjati z oceno v Die Zeit (Nina Pauer, 19.9.12; prevod Global 9/12), da gre za "na smrt dolgočasno sadomazohistično knjigo", pri čemer je "edina sadomazohistična izkušnja pravzaprav mučno branje slabo napisane zgodbe na 600 straneh." A zdi se, da ob tem romanu navdajajo strogo kritičarko protislovna občutja, saj pravi proti koncu, da je tisto, "s čimer roman očara, bolj kot samo udejanjanje sadomazohizma predvsem čezmerno življenje v dvoje, ki ga taka praksa prinaša s seboj." Očarljiva smrtna dolgočasnost?
Priznam, da se nisem dolgočasil in da tudi nisem preskakoval nežgečkljivih prizorov, nisem pa knjige prebral na dušek ampak v nekaj obrokih. Je le zajetna. Nisem se dolgočasil, kar pripisujem dejstvu, da sem iz generacije s pomanjkljivo spolno izobrazbo, ki sem jo dopolnjeval bolj na internetu kot v resničnem življenju, pri čemer mi kakšna nova strokovna literatura kljub letom, ko je z žgečkanjem že bolj kriza, še vedno prav pride. Zanima me ne le seks ampak vse okrog žensk in v njih. In to je napisala ženska kot prvoosebna pripovedovalka. Branje mi torej ni bilo dolgočasno ampak prej pomirjujoče. In mogoče je v tem skrivnost uspeha te knjige.
Sadomazohistični odnos med študentko Ano-Anastazijo in očarljivim, a v otroštvu skrivnostno čustveno ranjenim bogatašem Christianom je tako lepo zavit v več zaščitnih slojev, da vsaka stran govori: ne boj se, nič hudega ne bo in na koncu se bo vse dobro končalo. Prvi zaščitni sloj je normalno vsakdanje življenje študentke z njeno cimro, nedolžne, pridne, prizadevne, razumne, tik pred diplomo. Drugi zaščitni sloj so Anini odnosi s prijatelji, družino, mamo - vse super normalno, vse dostojno, vse v mejah. Tretji, recimo tretji, mogoče jih je še vmes kaj, je pogodba, ki jo Christian ponuja v podpis svoji partnerki, pogodba z natančnimi določili o dovoljenih in nedovoljenih sadomazo-tehnikah in varovalkah, če bi deklico preveč bolelo. Četrti sloj je Christianova pozornost, obzirnost, skrb, nazadnje zaljubljenost, ki vse varujejo Ano pred hudim. Zadnja zaščita so tabletke in kondom.
Tako se človek lahko mirno preda rahlo žgečkljivemu mentalnemu vojerizmu in sladkemu pričakovanju, da se bo Ana izkazala kot uspešna terapevtka, ki bo ozdravila Christiana njegove travme iz otroštva, nakar bosta poletela v nebesa na krilih romantične ljubezni.
Roman seveda ni družbeno kritičen, nasprotno, je slep za družbeno; utrjuje 'ameriški sen', s tem ko dvigne preprosto dekle v bogatašev helikopter na vrhu nebotičnika. Ni feminističen, nasprotno, govori nam, kako sladko se počuti ženska, če brezpogojno uboga moškega, ki jo našeška, če ni pridna.
Je pa spolno vzgojen, saj si celo tak perverznež, kot je Christian, vedno natakne kondom.