Vesela jesen: zeljada v Zajčji dobravi

Z veselice na veselico, bi lahko rekel. Sobotni mošt se še ni razkadil, pa sem že šel na kislo zelje v Zajčjo dobravo, na vsakoletno 'zeljado'. Ni kaj filozofirati tako kot o rodovnem srečanju. Letos so prireditveni prostor pomaknili na travnik za gostiščem, kjer je več prostora. Tako je spredaj dovolj prostora za avtomobile, gostje gostilne lahko v miru pokosijo, na širokem travniku pa se lahko razmahne veselica. Pametna preureditev. To seveda še nič ne pove o vsebini. Vsebina je bila pa bučna. Ne 'bučna' od buč, čeprav je tudi teh bilo nekaj, ampak od 'bučati'. Na največjo jakost naravnana 'feršterkarija', ki je prenašala govedarijo živih kranjskih janezov v nošah, mi je že takoj vzela voljo, da bi se kaj dolgo zadrževal tam. Kljub temu sva zaokrožila po stojnicah, si ogledala pridelke okoliških kmetij, kupila še zadnji stročji fižol, in se nato podprla s - kislim zeljem, ki so mu priložili to in ono meso. Naša mala je ob pomoči mame in konjevodca naredila krog na poniju, potem smo pa pobegnili v tišje dežele.