Najprej: kaj v Sloveniji ni ne revolucija ne kontrarevolucija ampak temelj mirnega postopnega razvoja? Ne eno ne drugo niso vsi tisti podjetniki in zaposleni, ki se s svojimi poštenimi prizadevanji in delom v teh časih držijo nad vodo in plačujejo davke; njihovi predstavniki v gospodarski zbornici, ki že leta opozarjajo, da smo zaradi velikih obremenitev plač nekonkurenčni in zaradi splošne birokratiziranosti in nefleksibilnosti trga delovne sile nezanimivi za investitorje; so vsi tisti, ki so solidarno priskočili na pomoč ljudem v stiski in se ne sprašujejo, ali dobrodelnost podpira, ali ruši kapitalizem; niso ne revolucija ne kontrarevolucija vsi tisti ljudje, kjer koli že so in karkoli počnejo, ki jim ni ne do vračanja v čase pred drugo vojno, še manj do tistih med njo, ne do podpiranja parazitov, ki so se zaredili v zadnjih desetletjih "na štirideset let podlage", ampak želijo v miru delati, se dostojno z delom in "pravimi idejami" preživljati in razvijati svoje potenciale; niso vsi tisti razmišljujoči, ki vidijo prihodnost družbe v postopnem, pragmatičnem združevanju prvin kapitalizma in socializma.
Ne revolucija ne kontrarevolucija ni Tone Rop, ki je prinesel Sloveniji kot novoletno darilo pol milijarde ugodnega kredita in pri tem kot liberalec segel v roko desnemu ministru Šušteršiču. To je zgodovinska gesta ne pa nastop premiera ob razglasitvi rezultatov predsedniških volitev, nastop, ki je bil povsem sorazmeren dejanski premierovi operativni ne le simbolni odgovornosti v primerjavi s predsednikovo.
Strinjam se lahko z zgodovinarjem in novinarko, da nekatera ravnanja vlade ne prispevajo k spodbudnejšemu vzdušju na tej strani Alp in da bi morda lahko "počakala na 'mirnejše' čase." A ne spreglejmo, da je minilo dvajset let "novega režima", pa ljudje še vedno kričijo gesla, ki izražajo nostalgijo za socializmom, najvidnejši teoretiki pa vlečejo na dan komunistične ideje 19. stoletja in snujejo kardeljanske utopije, kot da so pozabili, kakšna je bila cena socialistične revolucije. Kdaj bo torej primeren čas za profiliranje desne politične opcije?
"Čas je za novo ljudskofrontno povezovanje", je geslo konzervativne kontrarevolucije. Konzervativne, ker hoče ohraniti ne samo vsebino ampak tudi formo socialistične preteklosti z mučnim spominom na komunistično podreditev ljudske fronte vred. Vsebina so privilegiji nekdanje nomenklature, ki se je sicer razpršila na vse konce in kraje, ki pa jo združujeta materialni interes, ohranjanje ugodnih družbenih položajev in socialistična ideologija. Forma so ljudskofrontno povezovanje, so ulični protesti in mitingi; so gesla "legalno ni legitimno", "za neposredno demokracijo", "za ekonomsko demokracijo", "denar ljudem ne bankam" in druga podobna. Referendum je nenadoma postal nadvse zaželeno sredstvo demokratičnega odločanja, demokratično izvoljeni parlament predstavljajo kot leglo poniglavih spletkarjev in goljufov.
Vse to se dogaja v času gospodarske krize. Vladi se očita lakajstvo, ker skuša izvajati program varčevanja, ki ga ni zapovedala neka nemška nacistka Angela, ampak evropska komisija, ne ZDA, ne Musomelli. Povsod po Evropi (jugozahodni, če smo natančni) se ljudje upirajo varčevanju, a povsod ga izvajajo. Nekdanje socialistične države, ki so se odprle tujemu kapitalu (Poljska), imajo pozitivno gospodarsko rast. Socialist Hollande, "hipo-predsednik", požira obljubo za obljubo, ker drugače ne more. Kot je mogoče vladajoči koaliciji očitati, da izkorišča krizo za uveljavljanje svojih desničarskih konceptov, je mogoče njenim nasprotnikom očitati, da izkoriščajo krizo za levičarsko kontrarevolucijo. Občutek imam, da bi nekateri radi priklicali trojko, samo da bi povozili Janšo.
Sam ne pripadam desnici in obsojam nekatera njena ravnanja, predvsem izbris dela populacije, kar je mirnodobna različica povojnega poboja potencialne pete kolone. Mislim tudi, da zagrenjen in zamerljiv politik ne more biti dober usklajevalec interesov in da generalski slog vodenja ni skladen z demokracijo. Tudi zame je rdeča zvezda bolj simbol narodnoosvobodilnega boja kot komunizma. A v kateri državi Evropske zveze, katere članica smo, je ob državnih proslavah rdeča zvezda izpostavljen in slavljen simbol? Tudi sam sem ob državni proslavi ob Dnevu samostojnosti, sicer simpatično skromni, pomislil, da jo je mogoče zasnoval Novi kolektivizem, ki je znan po izzivalnih retrogradnih konceptih. A kdo pravi, da desnica ne bi smela nastopiti s svojimi koncepti? Mislim, da se Slovenci še nismo sprijaznili z demokracijo. Demokracija pomeni, da so danes gori desni, jutri levi in da vsak vlada po svoje, ljudstvo pa na naslednjih volitvah presodi, ali zaslužijo še en mandat; vmes pa je tudi precej možnosti, da se komu s parlamentarno proceduro spodmakne stolček, če ga preveč lomi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar