Tak je naslov članka, objavljenega v Delu, 14. 1. 2013 v okviru serije Revolt in alternative. Nanj se odzivam.
Razmišljanje gospoda Primoža K., ki s fotografije skozi očala vizionarsko zre vame kot mladi Edvard K. ali Boris K., mi je vzbudilo pozornost, še posebej kot upokojencu: Kapitalizem nima prihodnosti, pravi. Hoče reči, da prihodnost ima, saj lahko s svojimi cikli traja še stoletja, nima pa bodočnosti, to je, življenjske sile, ki bi prenovila zgodovino in dvignila globalno družbo na novo stopnjo človeškega bivanja. Kapitalizem se ne bo zrušil sam vase, treba ga bo pokončati in začeti novo zgodovino; aktivno, z bojem ustvariti novo družbo, v kateri bodo odnosi neodtujeni, nepostvareli in v kateri bodo posamezniki lahko razvijali svoje potenciale in producirali in reproducirali sami sebe kot ustvajalna družbena bitja. Ta boj se začenja kot reformizem s sindikalističnimi zahtevami (med drugim povišanje pokojnin), predvsem pa z zahtevami po obdavčitvi bogatih in po razvoju ne le politične ampak tudi ekonomske demokracije. Kako zvito! Pusti kapitalistom, naj ustvarjajo dobiček, ti pa ustvarjeno bogastvo progresivno obdavči in z njim, potem ko uvedeš participativno upravljanje s proračunom, financiraj ustvarjanje prave socialne države in nove družbe. Tako je Engels nekoč financiral Marxa. Boj že poteka: neavtoritarno zahtevajo, naj odstopi avtoritarna vlada. Potem gredo dalje: "poskupili" (=socializirali) bodo družbeno produkcijo (proizvodna sredstva), internacionalizirali boj proletariata (z upokojenci kot sestavnim delom). V svojih vrstah ne marajo drugih utopistov, strokovnjakov, akademikov, menedžerjev, modrecev in drugih nezanesljivih in dvomečih intelektualcev, saj so oni, DPU, Delavska punkerska univerza, dovolj modra avantgarda. Pod rdečo zvezdo ob koračnicah tovarišic Kombinata iz večno iste, neznosno puste in naporne sedanjosti v vsak dan zanosno, s srčno krvjo prenovljeno novo bodočnost permanentne revolucije! Je to duh tega časa, novega časa, začetka Prave Človeške Zgodovine (PČZ)?
Osuplo strmim. Mislil sem, da je minila epoha podrejanja tega krhkega in kratkega človeškega življenja Pravi Zgodovini. Star sem in spomin me zapušča. A toliko se še spominjam, da so pred kakimi sedemdesetimi leti pri nas neki mladci že uspeli s tem projektom, le da so bili manj prizanesljivi. Mogoče zato, ker so naleteli na odpor in so ga morali spotoma streti. Nihče ne ve, ali bodo mladi ustvarjalci Prave Zgodovine ravnali prav tako in z enakim izidom. Kakor koli: konec kapitalizma je res nepredvidljiv. Ampak enkrat ga bo konec. - Neki zgodovinar je dejal, da se zgodovina ne ponavlja. Razveselil sem se. Potem so pa neki drugi zgodovinarji začeli poznavalsko ponavljati zgodovino.
Ni komentarjev:
Objavite komentar