Pijevo življenje

Včeraj sva si ogledala film Pijevo življenje. Že dolgo je tega, kar sem prebral knjigo. Zadnjič sem nekje (prav grdo malomaren sem in si nisem zapisal vira) prebral in zapisal kratek povzetek filma, ki se glasi takole:

“... o nenavadni dogodivščini mladega indijskega fantiča, ki se po brodolomu ladje, s katero je njegova družina na Zahod selila sebe in družinski živalski vrt, znajde sam sredi oceana, na čolnu in v družbi bengalskega tigra... je Lee zavestno zavrgel religiozno prevpraševanje iz romana, ki poskuša podati ‘racionalne’ argumente za verovanje. … prav tako je nemogoče spregledati, da je njegovo delo v prvi vrsti hvalnica posameznikovi domišljiji, nekakšen poklon daru pripovedovanja zgodb.”

Ne morem se povsem strinjati s takim videnjem filma; glede romana pa se ne spominjam več, kaj je njegova 'teza'. Mislim, da režiser "ni zavestno zavrgel religiozno prevpraševanje iz romana, ki poskuša podati 'racionalne' argumente za verovanje..." Film res ne podaja 'racionalnih' razlogov za verovanje, je pa ves namenjen premisleku o naravi religioznega verovanja. 

Tri spoznanja posreduje:

Prvič, da je ver veliko in da v posameznih veroizpovedih mrgoli bogov, da pa je Bog en sam, nedoločljiv. Različne veroizpovedi so samo različni načini, kako se Bog 'kaže', ali kako si ga ljudje zamišljajo.

Drugič, da ti vsaka vera lahko nekaj da. Pi v otroštvu spozna tri poglavitne veroizpovedi v svojem rodnem Pondicheryju: hindujsko, muslimansko in krščansko, poleg očetovega scientističnega ateizma. V vsaki od teh ver je kaj privlačnega: hindujsko spoštovanje vsega živega (od tod vegetarijanstvo); zvočna podoba muslimanskega čaščenja boga v arabščini; Kristusova oseba v krščanstvu.

Tretjič, in najpomembnejše: ko se odločaš za vero (sem štejem tudi ateizem), je pomembno, katera zgodba, ti je bolj všeč. Tako vpraša odrasli Pi pisatelja, ki naj bi zapisal njegovo pripoved: Vam je bolj všeč zgodba o tem, kako sta Pi in bengalski tiger našla sožitje na čolnu sredi oceana, ali zgodba o tem, kako je hudobni kuhar pomoril vse druge v rešilnem čolnu, vključno s Pijevo materjo, dokler ga ni pokončal sam Pi in tako tudi on postal morilec. Ta zgodba je morda bolj realistična, ona prva bolj fantastična, domišljijska. A katera vam je bolj všeč? Veroizpovedi so zgodbe. Vprašaj se, katera ti je bolj všeč, ne katera je bolj resnična, in živi po njej.