Letni pregled 2013

Saj človek ne ve, ali bi take reči objavljal ali ne. Čudno je, da se to vprašujem šele zdaj, ko sem prejšnja leta veselo objavljal svojo inventuro. Pomisleka sta v grobem dva. Vse bolje se zavedam možnih zlorab osebnih podatkov. Zadnjič sem vnesel v brskalnik ime novega znanca, ker sem iskal njegov e-naslov. Potem se seveda nisem zadovoljil samo s tem. Brskanje me je pripeljalo najprej do vseh spletnih portalov, kjer ima ta človek svoj profil, celo do tistih, kjer se je očitno iz radovednosti samo vpisal, pa niti ni ustvaril profila. Potem pa sem se znašel pred nekimi portali, kjer bi mi za določeno plačilo razkrili še različna njegova skrivna brskanja. Hvala lepa. Ko sem nekoč v brskalnik vpisal svoje ime, sem se zgrozil. Tole pišem v zavetju svoje kamre, ampak ko bom pritisnil na "objavi", bo to lahko brala vsaka opravljivka in iz tega ustvarila bog ve kakšno tračarsko zgodbo! Bral bo širni svet! Drugi pomislek: ali ni vse to skupaj "ego-trip"? Narcisizem?

Čemu sploh objavljati pisanje o sebi? Takole si mislim: mene zanima, kako živijo, kaj počnejo in kaj mislijo drugi. Primerjam se z njimi, vživim se vanje, marsikaj novega spoznam. In mislim si: mogoče bo to moje pisanje komu kaj povedalo, mu pri čem pomagalo, mu kaj razjasnilo. Sem pač nepoboljšljiv poučevalec, ki so mu rekli, da se najbolje poučuje z lastnim zgledom. Nekaj prevzetnosti je v tem, res, a naj bo! 

Torej. Kvantitativni podatki o mojem iztekajočem se letu so naslednji: z družico sva se napotila na sedem enodnevnih izletov v bližnjo in daljno okolico (sprehodov ne štejem). Bila sva na križarjenju in na dveh potovanjih. Kot vsako leto sva velik del poletja prebila ob morju. Ogledala sva si sedem dramskih predstav, bila na kakih devetih koncertih SF, petkrat v kinu. Napisal sem 25 prispevkov za tele Efemeride, 23 za blog o kvalitativnem raziskovanju (KvalitativnoQualitative). Prebral sem 15 knjig. Na UNI-3 sem predelal kakih 5 lekcij italijanščine in narisal čez 30 risb. Za svojo sopotnico sem izdelal več fotoknjig o najinih potovanjih in križarjenjih. Nekaj malega sem še predaval; skupaj je bilo tega za kakih 30 ur, vse v januarju. Udeležil sem se nekaj družinskih ali sorodstvenih slavnosti ob rojstnih dnevih, nekaj piknikov in prijateljskih srečanj.

Kaj pa duša? O tem nič ne razkriješ. Ne, ne dosti, nekaj bo razvidno iz tega, kaj mi je bilo všeč. 

Najbolj sem ponosen na to, da sem za ženino obletnico in v njeno zadovoljstvo organiziral in dobro izpeljal darilno potovanje v Visoke Ture. Zanimivo je bilo na križarjenju - bil sem v Kartagini! - pa tudi v Petih deželah. Zelo lep je bil kolesarski izlet do Belopeških jezer. Vesel sem, da sem nadaljeval z italijanščino na UNI-3 in da sem se okorajžil in letos vpisal v risarski tečaj. Trdno upam, da se bom res naučil risati, saj sam pri sebi že opažam napredek. Škoda, da nisem tega storil prej. Od dramskih predstav mi je bila še najbolj všeč igra Boris, Milena, Ratko - to je moja generacija; da se jim še da! O knjigah bi se dalo razpredati (nekaj sem jih omenil v EF); v zadnjem času sem najbolj z zanimanjem in odobravanjem bral Gradišnikovo Srečo. Poleti sva spoznala nove prijatelje, italijansko-slovenski par najinih let. Lepo smo se ujeli in ohranjamo stik. Razveseljevali sta me vnukinji: ena s plesnimi tekmovalnimi uspehi, druga z otroško prisrčnostjo. Zdravje je služilo, hvala bogu, Hipokratovim služabnikom in rednemu gibanju! Dobil sem nov, očarljiv (in pregrešno drag) nasmeh! 

Je šlo kaj narobe? Oja, je šlo: s ceste v ograjo in spet je višja sila preprečila, da se to ni zgodilo minuto prej na avtocesti in da razen praske na pločevini ni bilo hujšega. Nekaj reči, ki so bile včasih pomembne, je zbledelo: "FrankfurtpoFrankfurtu" je bil letos prazen, na slovenski knjižni sejem nisem šel, preveč je tega okoli mene, še v knjižnici skoraj nisem bil. In: nekaj znancev in sorodnikov je odšlo v večnost. Svet okrog mene se prazni.

Tele slike moj mentor ne bi bil vesel, ker je nastala po fotografiji; meni je pa všeč, ker je gospa prepoznavna.

Portret gospe G.