07 oktober 2016

Naj še pišem?

Od marca 2016 se nisem oglasil. Samo stran o risanju in slikanju sem dodal kasneje. Zgodil se mi je premor, ki ga nisem ne hotel ne načrtoval. Premor je bil tako dolg, da sem začel razmišljati, da bi blog popolnoma opustil. Za to bi bilo več dobrih razlogov.
Staram se. Vse težje mobiliziram toliko zbranosti, da pripeljem kak projekt do konca. Upokojenčevi dnevi so vse krajši. Vsaka nova dejavnost mi pobere preveč moči in časa. Begam od dejavnosti do dejavnosti. Ob bralnem fotelju se mi kopičijo odprte knjige; knjige, ki sem jih začel brati, pa mi je medtem pozornost pritegnila druga knjiga. In tako dalje.
Mar ni takle blog javno samoljubno (zdaj se reče "narcistično") samorazkazovanje? Navsezadnje nima ne umetniške ne znanstvene vrednosti, ki bi ga opravičevala.
Tem pomislekom se pridruži pomislek glede varnosti. Vse, kar je na spletu, je lahko plen hudobnežev vseh vrst. Vohljajo, začnejo zalezovati, psovati, ukradejo ti identiteto, zasujejo te s spletnimi smetmi, pošljejo ti uničevalni virus.
Nisem pisatelj, ne znam s čudežnim talentom ubesedovanja pritegniti pozornosti bralcev. Moji zapisi so najbrž precej nezanimivi. Čemu torej? Čim slabše bom pisal, čim manj pristno in prepričljivo, tem večja je verjetnost, da me bojo kritizirali, se norčevali iz mene ali me popolnoma ignorirali. Čemu torej?
Že do sedaj lahko sam sebi očitam pomanjkanje koncepta. Pišem o vsem mogočem. V mojem pisanju ni rdeče niti, ni moralnega nauka. Le zelo pozoren ali vztrajen bralec morda lahko izlušči obrise določenega značaja, smeri. Na kaj naj se omejim, kam usmerim, ko me pa zdaj vznemiri ta, zdaj ona reč, od knjige do novega kraja ali jedi.
Navsezadnje pisanje zahteva trud in jemlje čas. Čemu?
Ejej, pa nehaj!
Čemu? Saj si v spremni besedi ob naslovu bloga napisal, da pišeš zase, da se bolje razumeš, da si bolje zapomniš in ohranjaš radovednega. Niso to dovolj dobri razlogi? Se odpoveduješ temu, da bi sebe in dogajanja okrog sebe bolje razumel; si dejstva in razlage bolje zapomnil in se ohranjal radovednega in s tem živega?
Ne, ne bom še vrgel puške v koruzo. Za pisanje je poleg navedenih še veliko drugih dobrih razlogov. O njih takoj zatem.

Ni komentarjev:

PO ČRNI GORI (4)

  5 . dan: Budva - Cetinje - Lovćen - Njeguši - Kotor - Budva Zjutraj smo se od recepcije Slovenske plaže vzpeli po serpentinah v smeri pro...