Da bi vsaj približno vedeli, kakšen je zgodovinski pomen krajev, po katerih hodimo, je nujen kratek oris časa, ko je bilo to področje pomembno v srbski zgodovini.
Po kosovski bitki 1387, v kateri so Srbi zmagali s Pirovo zmago (zmaga v bitki - poraz v vojni), so prišli pod nadoblast Turkov, osmanskega cesarstva. Srbija se je odslej imenovala despotovina, podrejena Carigradu (odvajala davek in dajala vojake), vendar z notranjo avtonomijo, ki je omogočala razvoj. Leta 1459 je bila despotovina ukinjena in Srbija je prišla pod neposredno oblast osmanskega cesarstva do konca 17. stoletja. Medtem pa se je vse bolj širila proti jugovzhodu habsburška država, ki je 1718 zavzela poleg področja sedanje Vojvodine tudi področje osrednje Srbije. Nastane kratkotrajno, Habsburžanom podrejeno, Kraljestvo Srbija, ki so ga 1739 spet zavzeli Turki. Leta 1804 je proti turški oblasti izbruhnil prvi srbski upor pod vodstvom Đorđa Karađorđa Petrovića, ki je obnovil srbsko državo (Karađorđeva Srbija), ki je obstajala do leta 1813, ko so jo ponovno zavzeli Turki. Tedaj pa se je po umoru Karađorđa v drugem srbskem uporu (1815) na oblast povzpela druga srbska družina, dinastija Obrenovićev. Miloš Obrenović je vladal Srbiji kot knez od 1815 do 1839 in od 1858 do 1860. V tem času je Srbija doživela preobrazbo iz fevdalne družbene ureditve v kapitalistično. Milošev sin Mihajlo Obrenović je 1867 leta dosegel, da so se Turki umaknili iz vseh vojašnic na območju kneževine Srbije. Na berlinskem kongresu leta 1878 je Kneževina Srbija postala mednarodnopravno priznana država, ki se je pod vlado drugega Miloševega sina, Milana Obrenovića, 1882 preimenovala v kraljevino. Milan, ki je nasledil ubitega brata Mihajla, pa je tako postal prvi novoveški kralj Srbije. Po prvi svetovni vojni je bila 1918 ustanovljena Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, kmalu nato preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo, na čelu s kraljem Aleksandrom Karađorđevićem.
Mestece Topolo je osnoval Đorđe Karađorđe Petrović 1781. leta. Leta 1804 so mesto požgali in uničili Turki. A že naslednje leto je Karađorđe na mestu svoje stare hiše postavil novo in jo utrdil. Tako je Topola postala Karađorđeva prestolnica. V naslednjih letih jo je "vodja" razširil in še bolj utrdil. Topola je postala uporniška prestolnica Srbov iz osvobojenih in neosvobojenih predelov; v njej se je Karađorđe srečeval s poslaniki drugih držav. Ko so Turki zatrli prvi srbski upor, so spet porušili Karađorđevo prestolnico. Obnovil jo je šele njegov sin Aleksander.
Domovanja Karađorđevićev smo si ogledali obratno kronološkemu redu. Avtobus se je ustavil pri hotelu Oplenac. Spodoben hotel. Pred njim je neka ženska prodajala češnje v jogurtovih lončkih - za naju prve letošnje.
Od hotela smo se povzpeli do rezidence Petra I. Veljal je za skromnega človeka in njegova rezidenca je temu primerna, ne velika ne razkošna.
Pod pergolo pred vhodom so vladni uradniki dočakali neko gospo, ki je, kot smo videli, položila cvetje na grob princa prestolonaslednika Aleksandra II (ki je preminil nedavno tega) pri cerkvi malo višje (morda soproga Katarina Batis?). V rezidenci je nekaj osebnih predmetov Petra I, predvsem pa slike drugih članov dinastije. Kot otrok sem gledal slike kralja Aleksandra in kralja Petra, zato so me ti portreti najbolj zanimali.
Kralj Aleksander I Kraljica mati Kralj Petar II
V dinastiji je Črnemu Juriju sledil sin knez Aleksander (vladal 1842-1858), temu sin kralj Petar I Osvoboditelj (vladal 1903-1921), njegov sin kralj Aleksandar I Združitelj (1921-1934 atentat), sin kralj Petar II (1941-1945 odstavljen). Po njem je zunaj Srbije oziroma Jugoslavije živel princ prestolonaslednik Aleksander II in za njim princ Petar (če bi bil kralj, bi bil tretji svojega imena).
Na hribu smo si ogledali še cerkev sv. Jurija, v kateri je pokopan začetnik dinastije, Črni Jurij.
Še pogled na vinograd kraljice Marije.
Srbski vodič nam je na kratko razložil zgodovino v zvezi s Karađorđem, na svoj neprekosljiv "epski" način in si zaslužil gromek aplavz. Imel je kaj povedati, saj gre za razgibane dogodke, ki jih nekoliko ilustrirajo slike, ki so tam na ogled:
K spodnji sliki sodi pojasnilo. Slika prikazuje umor Đorđa Karađorđa. Črni Jurij se je leta 1816 pridružil grškim upornikom proti Turkom. Naslednje leto je na skrivaj prišel v Srbijo, da bi se z Milošem Obrenovićem dogovoril o skupni akciji proti Turkom. Prijatelj Miloš pa je ukazal svojim ljudem, naj Jurija umorijo. To se je zgodilo v noči s 25. na 26, julij 1917. Umor je organiziral Jurijev boter (Boter 1.0). Miloš je ukazal, naj glavo preparirajo in jo pošljejo sultanu. Tudi Srbi imajo svoje prodance ali "veliko politiko". Tudi hlapčevanje jim ni tuje.
Zgodovine tega dne še ni bilo konec. Nazajgrede smo si ogledali še smederevsko trdnjavo. Trdnjava trikotnega tlorisa stoji na ravnini pri izlivu reke Jezave v Donavo. Postaviti jo je dal despot (glej zgoraj) Đurađ Branković - Smederevac. Graditelji so se zgledovali po utrdbah v Carigradu. Je ena največjih trdnjav tega tipa v Evropi.
Nazajgrede v Beograd smo se spotoma ustavili še na Avali in uganjevali, katera med kariatidami je Slovenka. Ne izdam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar