REFERENDUMSKA SPOVED

Pri referendumih in volitvah gre vedno za človeške občutke, ne za človeško razumskost. - Yuval Noah Harari

Ob referendumu za vodo sem imel mešane občutke. Že spomladi je k nam prišla soseda pobrat podpise za referendum. Sosedi ne moreš odreči. Seveda si za čisto vodo. Če mislijo, da je potreben referendum, naj bo. Navsezadnje se bo pokazalo, kaj mislijo ljudje. V demokraciji je njihovo mnenje merilo, pa če je še tako nerazumno. Potem se je približal čas glasovanja. Na morje sva odšla 1. 7., kar je pomenilo, da nisva mogla glasovati predčasno, pa tudi ne ob rednem času. Datum referenduma so določili res zvito. To samo po sebi še ne pomeni, da so hoteli kaj pretihotapiti; želeli so pač, da novela uspe. Da bi glasovala po pošti s Hrvaškega, se nama je zdelo preveč komplicirano in zagnano.  Da bi se v nedeljo zapeljala v Ljubljano, se nama je tudi zdelo pretirano. Nisva torej prispevala k lepši prihodnosti najinega potomstva in bodočih rodov. Sva in bova prispevala drugače. Bi bil za ali proti, če bi glasoval?

Priznam, da se nisem poglabljal v formulacije sedanjega zakona in novele. Nisem pravnik ne ekolog; ne opazim na prvi pogled pasti in možnosti zlorab take ali drugačne formulacije kakega člena. Sploh za realije nimam posebnega smisla. Ali je čolnarna ob Blejskem in Bohinjskem jezeru škodljiva ali koristna? Je cesta okoli Blejskega jezera preblizu obale? Pozor: Blejsko jezero je v naši zavesti še vedno svetovni čudež naravne lepote! Bo prenovljeni zasebni hotel Zlatorog dovolj oddaljen od brega Bohinjskega jezera? Kaj bojo storili z odplakami? Je blejski hotel Toplice dovolj oddaljen od brega jezera? Pa upravna stavba Triglavskega narodnega parka? Se tam lahko pride do vode? Ali podest na ljubljanski Špici škodi podtalnici, pitni vodi; ali ogroža Ljubljanico, prebivalce ob njej, krajinske lepote? Je bilo bolje prej, ko ni bilo urejeno? Ali vrtne ute na vrtičkih upokojencev tik ob Gruberjevem prekopu pri Domu starejših v Štepanjskem naselju škodijo vodam, takim in drugačnim?  Je gostilna tik ob Zbiljskem jezeru zasebna ali državna? Je prav, da je tam? Ali je kopališče ob Savi na Ježici koristno ali škodljivo glede svojih vplivov na okolje in podtalnico? Je treba Šobčev bajer povrniti v naravno stanje in odstraniti kamp in objekte na njem? Ali marina v Izoli preprečuje občanom, ki nimajo jaht, dostop do morja in kopanje in utrjuje razslojenost in izločanje revnih? To je nekaj meni znanih gradbenih objektov ob vodotokih in obalah jezer in morja. Morda bi bilo bolje, ko vsega tega ne bi bilo in bi tu in tam naleteli le na kak drevak Kremenčkovih, ko bi uživali v pristni naravi. Ne omenjam obstoječih industrijskih objektov ob vodah. Bolje bi bilo, ko jih ne bi bilo tam, a kaj bi bilo z njihovim napajanjem z vodo in odpadno vodo na drugi lokaciji? Preko kakšnih zemljišč bi speljali vodo zanje? Itak bi bilo bolje, ko ne bi bilo nobene industrije. Ali bi, če bi bila novela sprejeta, sosed neke Primorke res lahko zgradil štiri metre visok zid ob obali in ji zastrl pogled na morje, kot se je pritoževala na fejsbuku? 

Prebral sem nekaj člankov na to temo in kar dvakrat Vizjakove odgovore na vprašanja poslušalcev radia. Zdeli so se mi smiselni. Zdelo se mi je, da so zlorabe možne po sedanjem zakonu, pa tudi po noveli. Kdor je dovolj zainteresiran, najde luknjo v vsakem zakonu in pri vsakem inšpektorju. In če ima zaslombo, uspe. Skratka, mislim, da se je okrog te novele dvignil prevelik histerično usodnostno obarvan halo, ki je imel kaj malo opraviti s konkretnimi umestitvami raznih objektov ob bregove in obale voda, sedanjimi in prihodnjimi, bolj s strahom, da se bodo ob vodah zaredili zeleni fašisti.

Oprl sem se na tri "orientirje": 1. Sumljivo mi je, da so novelo hoteli "spraviti skozi" po hitrem postopku. Vsekakor bi bilo za tako reč treba zagotoviti dovolj izčrpno javno razpravo. 2. Dejstvo, da so noveli nasprotovale skoraj vse strokovne institucije in organizacije, ima svojo težo, kljub temu, da je med podpisi podpore njihovemu nasprotovanju veliko oportunistov, ker se pri javnem izjavljanju pač nihče ne želi zameriti ljudem v svoji instituciji. 3. Sumljivo mi je dejstvo, da je končno odločanje v roki občine, kljub prejšnjemu soglasju stroke. S tem je dana prevelika veljava ambicijam županov in lokalnega prebivalstva na morebitno škodo širšega javnega interesa. Moja odločitev, da bi glasoval proti noveli, je torej temeljila na sumih in "okolnih indicih", ne na studiozno proučenih in preverjenih prednostih ali pomanjkljivostih zakona ali novele. Zato ni nobene škode, da nisem glasoval. Glasoval bi "na pamet", ne po pameti.

Bojim se, da je bilo tako tudi pri mnogih drugih. Večina tistih, ki so na fejsbuku všečkali moje ironično propagandno geslo "Voda je največje bogastvo našega Planeta. ONI nam jo hočejo vzeti", verjetno ni prepoznala ironije. Glasovali so "za vodo" proti ONIM, ne proti domnevno nerazumnim določilom novele. Politični analitiki ugotavljajo, da je bil to predvsem referendum proti vladi, ne le proti noveli zakona. Kdo je prebral in analiziral zakon in novelo in kdo se je zanesel zgolj na mnenje drugih ali na protijanševski občutek v želodcu? Naj vsakdo odgovori sam pri sebi.

Sicer je pa v demokraciji vseeno: šteje glas, ne bolj ali manj pametni razlogi zanj, zato običajno zmagajo mešetarji, le včasih pamet.