METABLOG: 100

Prejšnji post v Efemeridah je bil stoti. Čas, da se ozrem nazaj, da pogledam, kaj se je napisalo in kako. Prvi post sem napisal 19. septembra 2010, "Izjemni starci (1)". Povzel sem časopisno pisanje o Katarini Marinič, ki je umrla v 111. letu starosti. Nameraval sem nadaljevati z zapisi o starih ljudeh, ki so izjemni zaradi dolgoživosti ali dosežkov v starosti. Naslednjega sem opisal Johna Basingerja, ki se je 58-leten začel na pamet učiti Miltonovo pesnitev Izgubljeni raj in jo čez 8 let obvladal. Potem se je nameravana serija končala. Preveč je starih in zelo starih ljudi, ki še delajo, ustvarjajo. Časopisi prinašajo njihove zgodbe; naj jih povzemam? Nisem videl posebnega smisla v tem. Potem  mi je vzbudil občudovanje dobrodelnež, ki po svetu ustanavlja knjižnice, in začel sem serijo 'Moji vzori'. Ostalo je pri prvem zapisu. Nisem naletel na nič novega, iskal pa tudi nisem. Kljub slabi izkušnji s svojo vztrajnostjo sem pred kratkim nastavil dve novi seriji: Moja demenca in Pomisleki. Bomo videli. Več sreče sem imel s članki v nadaljevanjih, ki niso nameravali postati serije. Tako npr. se je skozi več nadaljevanj vlekel potopis s križarjenja, pa analiza dveh knjig, Glattauerjeve Proti severnemu vetru in Merčevega Pedagoškega triptiha. Vse sem dokončal. 
Tematsko je moj blog zelo pester, kar ni prednost: to vidimo po naslovih postov in po geslih (tagih). Teme bi preprosto lahko razdelil najprej na dve veliki skupini: 'zunaj' in 'znotraj'. Pod 'zunaj' spadajo zapisi in 'foto-reportaže' o sprehodih, izletih in potovanjih in o prireditvah (gledališče, koncerti), pod 'znotraj' pa razmišljanja o prebranih knjigah, o književnosti, psihologiji, filozofiji in odzivi na aktualna družbena dogajanja. Zanimajo me zadeve v zvezi s starostjo in dolgoživostjo, z življenjsko orientacijo (etika, vera, duhovnost), vzgojo in šolstvom, družbenim trajnostnim razvojem (kapitalizem-socializem, bogati-revni, ekologija). Čeprav je moj blog videti kot velik pele-mele, sam vidim v njem te osnovne smeri. Seveda pa se ne trudim slediti določenim temam, ampak pišem o tistem, kar mi je v danem trenutku vzbudilo pozornost. Le aktualni politiki se skušam izogniti, razen če moram do česa zavzeti stališče (npr. o Družinskem zakoniku).
Blog bi rad tudi likovno opremil, s tem imam veselje.
Efemeride so zame zelo pomembne. Nadomeščajo mi zaposlitev, delo. So neke vrste dolžnost, ravno pravšnja prisila, da se ohranjam miselno živega. Saj nisem bogve kakšen mislec, sem pa vesel, če imam občutek, da se mi je kakšna sestavljanka zložila skupaj.