Ostri robniki pločnikov pa niso nevarni samo v predorih ampak tudi zunaj njih, še posebej ob kolesarskih stezah.
V soboto 17. 3. sva se z ženo peljala po kolesarski stezi mimo "Meksike" proti novemu Hoferju v garažni hiši na vogalu Bohoričeve. Pri Hoferju sva nameravala ustaviti. Mimo Hoferja je speljana nova kolesarska steza, ki jo od dvignjenega pločnika za pešce loči nizek robnik. V isti ravni kot pločnik je ob trgovini prostor za parkiranje koles. Žena je uspešno zapeljala čez robnik in ustavila na pločniku, da bi parkirala kolo. Za njo sem hotel tudi jaz zapeljati preko robnika na pločnik, a sem ga, varljivo nizkega, "vzel" preveč poševno. Spodneslo me je in preden sem lahko kar koli ukrenil, sem treščil z glavo ob asfalt.
Če hočeš do stojal za kolesa, moraš preko robnika. Robnik je nizek in vabi, da ga "prevoziš". Je pa dovolj visok, da te spodnese, če ga ne prevoziš pod pravim kotom.
Da bi varno prišel do stojal za kolesa, bi moral ustaviti na kolesarski stezi. S tem bi oviral kolesarje, ki vozijo za tabo. Čemu je pločnik z robnikom dvignjen? Prave potrebe ni. Vidimo, da je površina, namenjena pešcem, ločena od parkirišča za kolesa z belo-rdečo črto. To povsem zadostuje, da se ve, kaj je kje in za koga. Pri prehodu za pešce je robnik pločnika ponižan v isto raven s kolesarsko stezo. Čemu ni tako po vsej dolžini kolesarske steze? Ni posebne logike. Samo zebra loči prehod za pešce od vozišča kolesarske steze; nobene fizične prepreke, ki bi ustavila kolesarje, ni. In vendar se ne zaletavajo kar poprek.
Posledica po nepotrebnem fizično omejene kolesarske steze in dvignjenega pločnika z robnikom:
Ni komentarjev:
Objavite komentar