 |
8-urna prisotnost je že zdaj uzakonjena, le nadzor je prepuščen vodstvom šol in se ne izvaja enotno, kar naj bi pomenilo, da učitelji marsikje niso dejansko prisotni v šoli 8 ur ampak manj. Vsi drugi, "kuhar, novinar, dimnikar, farmacevt, zdravnik", pa luknjajo kartice. Nastal je vtis, da imajo učitelji neznanski privilegij. Kako je s tem?
Tipična struktura tedenskega delovnega časa (40 ur) učiteljice razredne stopnje osnovne šole je približno takale: 22 ur ima pouk v razredu, 1 ura za razredništvo, do 2 uri dežurstva, jutranje varstvo 1 ura, 2-4 ure sestankov. Ker si ure pouka ne slede vedno zvezno, ampak so med njimi za učiteljico 'prazne' ure, se nujna prisotnost v šoli poveča za kako uro na teden. K temu prištejemo še uro za šolsko kosilo na dan, tj. 5 ur na teden (tudi na Švedskem je to vključeno v bivanje v šoli od 8h do17h). K temu prištejmo še popoldanska izobraževanja in konference (po 15. uri) nekajkrat na leto. Učiteljica bi bila torej na šoli skupaj najmanj 30 ur na teden, če bi vse 'papirnato' delo, tj. priprave na pouk, pregledovanje pisnih nalog, preskusov znanja, administrativno delo za šolo opravila doma.
Ker je nastal vtis, da lahko učitelj prosto razpolaga s svojo prisotnostjo na šoli, naj poudarim, da je njegova prisotnost v razredu, govorilnih urah, drugih pedagoških obveznostih, na sestankih in izobraževanjih dosledno nadzorovana, odsotnost pa sankcionirana. Tudi del pisarniškega dela učiteljica opravi v šoli, kjer ima vse potrebne pripomočke in pomočnike. Recimo, da za to delo v šoli porabi polovico od preostalih 10 ur. Torej bi ji v najboljšem primeru ostalo 5 ur na teden, 1 uro na dan, ali dobrih 12 odstotkov celotnega delovnega časa, ki bi ga porabila po svoji izbiri, v šoli ali doma. Vsak pameten predstojnik bi zaposlenim kjer koli, kjer je del dela možno opraviti doma, omogočil tolikšno 'diskrecijsko pravico', upoštevaje dejstvo, da morajo večkrat priti v šolo tudi po 15. uri do večera. Bi bila to dovolj ali premalo omejena "časovna elastičnost"?
Vsak pameten predstojnik tudi ve, da so pomembni delovni rezultati ne prisotnost; razen - in tu se strinjam z gospo urednico - prisotnost zato, da si na voljo učencem in staršem. Učitelj je v sodobni osnovni šoli učencem na voljo vse ure pouka, vse odmore in marsikatero uro povrh, vsak dan; staršem najmanj 2-3 ure na mesec individualno; po potrebi, na prošnjo staršev ali na pobudo učiteljice same seveda tudi več. Prištejte k temu še vse druge dejavnosti (npr. šole v naravi - po 2 ali 3 v šolskem letu), ko je učitelj z učenci dan in noč, ves teden. Res pa je, da nima po pouku odprtih vrat kabineta, kot bi rada gospa O., ker kabineta nima. V zbornico gre med druge učitelje. Če pa učenec želi pogovor, se kadar koli lahko zadržita v razredu, potem ko sošolci veselo odpeketajo domov. Za tiste, ki ostanejo v šoli, imamo podaljšano bivanje; tudi tam se jim lahko individualno posvečajo, ko njihova razredničarka odide domov.
Zanimalo bi me, koliko ur na dan je bila v šoli gospa, ki jo urednica navaja kot "udejanjeno kreativnost, etičnost" itd., skratka kot vzorno učiteljico; koliko ur po koncu pouka, ko so učenci odšli domov? Ali so ji pri prihodu in odhodu iz šole luknjali kartico? To namreč pomeni obvezna 8-urna prisotnost na delovnem mestu, ki jo zdaj ravnatelji nedosledno nadzorujejo, pa bi jo morali, po mnenju urednice, dosledneje, tako kot jim nalagajo predpisi, ne samoljubje malih bogov.
Skratka, mislim, da sta vznemirjenje evro-pokornih šolskih oblasti in zavist "ustvarjalnih poklicev", zdravnikov (!), dimnikarjev in ostalih, zaradi navideznega privilegija učiteljev odveč, prav tako bojazen, da otroci in starši ne bi mogli do učiteljice, če bi si zaželeli pogovora z njo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar