14 marec 2012

Prva pomoč za svojce oseb z demenco

Ja, reče se 'oseb z demenco' ne 'dementnih'. Tudi sam sem bil svojec osebe z demenco in nisem vedel, ne kako ne kaj. Zdaj je pa tu knjiga Jane Mali, Nine Mešl, Liljane Rihter, Socialno delo z osebami z demenco, ki daje temeljne smernice ne samo za socialno delo ampak za kogar koli, ki se sreča z osebami z demenco. Če sem prav razumel, kar podrobno pojasnjujejo avtorice na 150 straneh te knjige, bi lahko osnovne smernice za prvo pomoč svojcem osebe z demenco strnil v naslednje točke:
1. Do človeka z demenco bodi spoštljiv. Do njega se vedi prav tako spoštljivo, kot da ima še vedno iste vloge, položaj, status, ugled, kot jih je imel, ko je bil na vrhuncu svojih moči. Nagovarjaj jo/ga spoštljivo; ne govori z njo/njim kot z otrokom; ne govori o njej/njem v njeni/njegovi prisotnosti s tretjo osebo, kot da je odsoten. Ne ukazuj mu/ji, ne prestavljaj jo/ga kot kos pohištva. Ne posegaj med njene/njegove predmete, ne pospravljaj po svojem okusu.
2. Vzdržuj z njo/njim redne stike in jo/ga vključuj v družinski krog oziroma v dejavnostiČim pogostejši in dolgotrajnejši so stiki, tem boljše, razen če imaš občutek, da bi raje bil/a kdaj sam/a. Naj se ne čuti osamljenega, zapuščenega, odvečnega.
3. V stikih z njo/njim ustvari vedro vzdušje: bodi veder, prijazen, topel; nasmejan. Humor ne škodi, a ne norčuj se iz nje/ga. Skupaj se smejta. Stisk roke, objem, izrazi sočutja in vživljanja so pomembnejši od besed.
4. Prisluhni ji/mu, kaj hoče povedati ali kako drugače izraziti. Uči se njenega/ njegovega načina izražanja. Poslušaj mirno, glej jo/ga v oči, sedi poleg nje/ga, drži jo/ga za roko, razen če to sploh ni pri vas v navadi.
5. Govori počasi, preprosto, jasno in razumljivo a čim manj. Ne preplavi jo/ga z besedami. Besede jo/ga utrujajo, ker s težavo išče pomene. Delaj premore med povedmi. Ponavadi dobro sliši, le počasneje dojema, zato ne govori glasneje, ne vpij, kot da je gluh. Po potrebi ponovi, kar si rekel. Sploh vse svoje ravnanje upočasni. Naj se ti ne mudi.
6. Kar pove, povzemi, dopolni, usmeri; z očesnim stikom išči potrdilo: sem prav razumel; je tako? Tega ne počni preveč mehanično in vsiljivo. 
7. Pomagaj ji/mu izraziti želje. 'Ta radio te moti?' - 'Ne maraš mleka?' - 'Naj odprem okno?' Pokaži, izvedi dejanje in poišči potrditev. 'Je v redu?'
8. Čim manj sprašuj. Če že, vprašaj, kaj, kje, kdo, nikoli 'zakaj'.
9. Ne oporekaj ji/mu, ne pričkaj se z njo/njim. Na burne čustvene izbruhe se odzovi mirno. Ne odzovi se obrambno, čeprav te obtožuje, ne argumentiraj, obrni na pozitivno. 'Kam si odnesla moj suknjič?' - 'Ga bova že našla.' - 'Dolgo te že ni bilo' (bili ste včeraj) - 'Zdaj sem pa spet, pa se bova pomenili'.
10. Poskusi različne načine komunikacije. Pogovarjajta se ob družinskem albumu, ob predmetih. Pojte. Rišite, oblikujte. - Ko odhajaš, povej, kdaj spet prideš. Pozabil/a bo, a to ni pomembno.
Vir: Jana Mali, Nina Mešl, Liljana Rihter, Socialno delo z osebami z demenco. Fakulteta za socialno delo. Ljubljana 2011.



Ni komentarjev:

PO ČRNI GORI (4)

  5 . dan: Budva - Cetinje - Lovćen - Njeguši - Kotor - Budva Zjutraj smo se od recepcije Slovenske plaže vzpeli po serpentinah v smeri pro...