Če gre Prešeren, gre vse (everything goes)

Tako bi morda samozadovoljno ugotavljali danes tisti, ki so nekoč "pljuvali" na Prešerna.  Če je Prešeren umetnost, potem sta umetnost tudi Trkaj in Zlatko, bi dejali in ju povabili v Cankarjev (sic!) hram - ne hram, pardon, dom. Hram je za vogalom potem.
Tistih, ki so nekoč "pljuvali" na Prešerna (pa kdo, hudiča, se je spomnil te pocestne besedne zveze?!), ni več. Za njimi so prišli drugi, ki so rekli "Prešeren, za njim pa dolgo, dolgo nihče". A tudi ti so odšli in danes velja: A-ja-kdo-j-to-pi-zda-kva-me-za-je-ba-vaš-a-ja-tist-na-pre-šer-cu-a-ja-z-u-no-još-kar-co-a-ja. Ritem, rima - poezija! Opolnomočenje preziranih, razkrivanje hipokrizije buržoaznega leporečja, govori kao govoriš! Živela rivolucija! Naj neham, drugače me drugo leto povabijo na oder!
Ja, to me je motilo. Pogrešal sem folklorno skupino Tine Rožanc, ali kako drugo. Če že brišejo razliko med visoko in nizko kulturo, med etablirano in alternativno, med nadzemsko in podzemno, zakaj ne zabrišejo razlike med urbano in ruralno? Če smo tako široki, zakaj nismo do kraja široki? Če ni meja, če ni hierarhije, zakaj so vendarle meje in hierahija? Ali bo Zlatko drugo leto dobil nagrado Prešernovega sklada; a bomo dosledni, a se samo malo igračkamo?
Govor. Hvala lepa za tak govor. Pristranskost je moderna; zdaj mora vsakdo zagovarjati svoj interes, drugače je skupnostni (komu...) nostalgik, iz drugih časov. A od izobraženega vrhunskega kulturnika bi pričakoval nekaj malega objektivnosti, če ni res raz-umnik. Če bi bil Cerar, bi vstal in protestno zapustil proslavo (in mislim, da mož ni bil daleč od tega, pa si kot človek, ki naj bi držal državo skupaj, tega ni dovolil.)
A veste, da v Sloveniji izide vsako leto preko 5000 knjig; da je v tej žepni državici okrog 1500 založnikov, da se posname okrog 20 celovečernih filmov; da je na leto okrog 2000 razstav, 50 muzejev; skoraj 30 gledališč; 27 tisoč obiskov knjižnic na dan;  itd. itd. Veliki slovenski dramatik pa: "Sram naj te bo, dolina šentflorjanska!" Če to ni najnižje vrste populizem, kaj je potem?
Potem sem bral: "V oči jih je gledal, te politike, in jim je take napel." Junak! Kakšna naivnost, kašna nevednost, kakšna vulgarnost! Kot da so politiki z drugega planeta in ne ljudje, ki smo jih volili, in ki se, v to verjamem, večinoma pošteno prizadevajo za skupno dobro.
Tu smo. Ne samo, da ni več ene Resnice. Tudi več resnic ni. Smo v dobi post-resnice, fake-resnice, populistične fukarije.
Začelo se mi je kolcati po Josipu Vidmarju.