Nič preveč se nočem hvalit. Nisem akademski slikar; tudi ne kak poseben neakademski genij. Sem slušatelj tečaja risanja in slikanja pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani pod mentorstvom akademskega slikarja Mateja Bizovičarja. Moje slike so amaterske. Toda v petih letih tečaja in prostočasnega slikanja doma se jih je nabralo za skromno razstavo. Slike, ki sem jih objavil na fejsbuku, so vzbudile pozornost moje nekdanje študentke, zdaj direktorice Doma starejših občanov, in povabila me je, naj razstavljam v prostoru njihovega doma.
Po začetnem oklevanju sem se odzval in v četrtek, 1. februarja 2018, je bilo odprtje razstave.
BEGOTNICE Pišem predvsem zase: da si bolje zapomnim; da se bolje razumem; da se ohranjam radovednega. Nikomur ničesar ne vsiljujem. Berete na svojo odgovornost. Komentarji so zaželeni. - Piše: dr. Blaž Mesec. - Daljši članki so v rubriki STRANI
02 februar 2018
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
"Storiti vse za mir ali podpirati nadaljevanje vojne"?
Delo (15. 4. 24) v članku o preferencah volivcev navaja podatke jesenske ankete Slovenskega javnega mnenja (SJM). Pri vprašanju o stališču d...
-
V zadnjem tednu sem se nekaj ukvarjal z vprašanji komuniciranja. Pri tem sem brskal po starih knjigah (v katerih se vedno najde kaj spregled...
-
"Kdo sem jaz, da bi bil ječar duši, ki se na vso moč želi rešiti svoje kletke, jaz pa je ne izpustim zaradi abstraktnih načel in strah...
-
Prav nerodno zaostajam, zato kar k stvari. V nedeljo 29. marca smo se na vabilo naših tržaških prijateljev ob devetih zjutraj, potem ko smo ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar