Križarjenje 2011: Genova - Marseilles - Malta

Naslednje jutro, v ponedeljek, 21.2., ob pol osmih smo pristali v Marseillesu. 

Z 1,5 milijona prebivalcev je Marseilles drugo največje mesto v Franciji, takoj za Parizom. Kot Massilio so ga okrog 600 p.n.š. tam, kjer je danes staro pristanišče, Vieux Port, ustanovili grški kolonizatorji. V 1. stoletju se je v boju med Julijem Cezarjem in Pompejem postavilo na Pompejevo stran, zato ga je Cezar l. 49 n.š. zavzel in zaplenil mestno brodovje. V 10. stol. so ga oživili provansalski knezi, leta 1480 pa je bilo vključeno v Francijo. L. 1720 je kuga, ki jo je zanesla trgovska ladja iz Sirije, pomorila 90.000 meščanov. V podporo meščanski revoluciji so Marsejčani l. 1792 poslali v Pariz 500 prostovoljcev, ki so po poti prepevali koračnico, ki je postala znana kot marseljeza. Mesto se je močno razvilo in prebivalstvo pomnožilo po odprtju sueškega prekopa (1869), osamosvojitvi Tunizije (1956) in Alžirije (1962). Danes je Marseilles najhitreje rastoče mesto v Franciji.

S precej oddaljenega pomola, kjer se je privezala naša ladja (kakih 8 km od centra mesta), smo se z avtobusom zapeljali do starega pristanišča (Vieux Port), tam pa nas je večina sedla na turistični vlakec, ki nas je popeljal na grič, vrh katerega kraljuje veličastna cerkev Notre Dame de la Garde. Prav zoprno je pihalo. Ogledali smo si cerkev, kripto in baziliko, si v sosednji trgovinici ogledali spominke in kupili kakšno malenkost.

Z vlakcem smo se peljali mimo trdnjave Bas Fort St-Nicolas, ki varuje pristanišče, videli pa smo tudi trdnjavo Fort St-Jean na otočku pred pristaniščem. - Bazilika Notre Dame de la Garde stoji na 162 m visokem hribu La Garde. Zgrajena je bila med 1853 in 1864. Na vrhu zvonika je 9,7 m visok kip Device Marije na 12 m visokem podstavku.

Potem smo počakali vlakec in se po kar strmih klancih spustili do starega pristanišča. Spodaj ni pihalo in okrog poldne je bilo v čudovitem sončnem dnevu prijetno toplo. Ljudje so pomladno razpoloženi sedeli zunaj, pred kavarnami s pogledom na gozd jamborov jaht, zasidranih v pristanišču. Sprehodila sva se še po nekem bulvarju, do druge cerkve, mimogrede skočila še v trgovski center, kupila eno majčko za vnukinjo - pour une fille du douze ans, madame, s'il vous plait, neuf euro, merci, auvoir. Seveda sva se pričkala na vsakem voglu, a greva v štacuno al ne, al gor do cerkve, al še kam naprej al nazaj, a te slikam tuki al tam.

Ob petih popoldne krene ladja na 36-urno plovbo proti Malti; vso noč, ves dan, vso noč. To je čas za raziskovanje ladje.

Med plovbo je v torek zvečer gala večerja. Nadenemo si najlepše, kar smo prinesli s seboj. Na desni od naju sta upokojen profesor s soprogo, na levi gospa v najlepših letih s krasnima hčerkama, študentkama. Nasproti naju dobrodušen in prav veseljaški gospod z mirno in molčečo soprogo, na drugi strani družina z najstnikom. Ves čas smo se lepo razumeli in ob mizi je bilo vedno vedro in prijazno vzdušje. Kaj pretirano pa nismo drezali drug v drugega in - politiko smo pustili doma.

Ob pol osmih zjutraj v sredo, 23.2., pristanemo v La Valetti na Malti. Naročila sva izlet - ogled otoka.