Križarjenje 2011: Nauplion, Peloponez

Drugo jutro, v petek, 25.2., pristanemo na vzhodni strani Peloponeza v Nauplionu (Nafplion po grško). Tam sva že bila a ne z morske strani. Ker je pristanišče preplitko, se ladja zasidra zunaj njega. V pristanišče se peljemo z reševalnimi čolni. Čeprav niso videti veliki, gre v vsakega 150 ljudi. Sem preštel. Mesto je slikovito, nad njim dominira turška trdnjava. Po neštevilnih stopnicah se povzpnemo gor. Pri blagajnici se pobaham s svojo grščino: parakalo, dio, seniores (to zadnje se mi zdi bolj špansko, ampak vstopnice sem dobil). Zanimiva zelo razčlenjena trdnjava, krasen razgled. Slovenci z našega omizja se slikamo v vseh luknjah. Nazaj grede greva po široki, tlakovani sprehajalni poti ob obali v zavetrju visokih pečin, obraslih z opuncijami. Poskusim olupiti sadež opuncije. Žena se jezi: samo zbodel se boš. Res. Ravno toliko sem prčkal, da sem dobil bodico, nato pa zadevo vrgel stran. Dva možaka spodaj odpirata kopalno sezono. Brrrr. Prideva okoli rta, zbašemo se v čoln in odpeljemo. Na obali neki možak obupano maha, ker misli, da je zamudil zadnjo vožnjo na ladjo. Tako kakšnega po neumnosti zadene fršlog.