Križarjenje 2011: Katakolon - Olimpija

Naslednje jutro se izkrcamo v Katakolonu na Peloponezu - majhno naselje je nastalo kot pristanišče in turistično izhodišče.

Katakolon je glavno pristanišče za pokrajinsko središče Pyrgos. Šteje le 271 prebivalcev. V njem je šola, cerkev, gostilna, trg, od leta 2005 dalje pa tudi zanimiv muzej antične tehnologije (Municipial Museum of Ancient Greek Technology), v katerem je 150 delujočih rekonstrukcij mehanizmov, ki so jih konstruirali stari Grki od okrog 2000 p.n.š. do l. 100 n.š. (http://www.kotsanas.com/)

Iz pristanišča se zapeljemo do kakih 30 km oddaljene stare Olimpije. Neverjetno, kako so znali stari izbrati lokacije za svoja svetišča. Res sveti kraji. Začutim posebno blago, prijetno vzdušje sredi odprte gričevnate pokrajine z bori, cipresami, cedrami, tamariskami ob sotočju starodavnih rek; ni mraz, malo pihlja, malo se sili sonce. Dober zrak, z lahkoto dihaš. Ostanke stebrišč oživljajo pomladanske rožice: stavbe za trening tekačev, tekmovalcev v borilnih veščinah, prostori trenerjev, sodnikov, funkcionarjev, duhovnov, templji. Prvi olimpijski stadion je še tam: peščen, ob straneh položne brežine - gledalci so sedeli na travi, samo sodniki in olimpijski komite na kamnitih sedežih; 192 m dolg. Moja žena, nekoč športnica, ga je pretekla 4-krat: tja in nazaj na svojo pobudo, in še enkrat tja in nazaj, da sem jo posnel. Ponosna na ta dosežek. Jaz sem kar tako stopil na ciljno črto, označeno s starodavnimi marmornatimi ploščami.  Med ostanki je tudi Praksitelova delavnica, kjer je ustvarjal velikanski kip Zeusa, da ga ni bilo treba prevažati od daleč. Kupil sem si knjižico, ki prikazuje rekonstrukcije zgradb na slikah ostankov stebrišč. Vse so imeli, vse so znali, vse je vzel gospodar čas.

Področje antičnih tekmovališč in svetišč Olimpije leži ob vznožju gozdnatega griča Kronos, ob sotočju rek Kladeos in Alfeos v pokrajini Elis. Izkopanine kažejo, da je bil ta kraj poseljen že v 2. tisočletju p.n.š., ko so tu častili Kronosa in njegovo mater Geo. Verjetno je bilo tu že v mikenski dobi, vsaj že v 9. stol., svetišče. Kdaj so bile prve igre, ne vemo, štejejo pa se od leta 776 p.n.š., ko je bilo prvič zapisano ime zmagovalca. Tedaj so Grki začeli šteti čas po olimpiadah. Že okoli l. 884 p.n.š. je bil v času olipiade proglašen 'božji mir', ko so prenehali vsi spopadi, mir, ki vse do konca prirejanja antičnih olimpiad ni bil nikoli prekršen. V začetku so se pomerili le v teku v dolžini štadiona (600 Heraklovih čevljev ali 192 m; preprost račun pokaže, da je bil Heraklov čevelj dolg 32 cm ali 8 cm daljši od mojega - torej Herakles ni bil tak strašen hrust). Kasneje pa so prirejali peteroboj: poleg teka še metanje kopja, diska, skok v daljino in rokoborbo. Kasneje so dodali še dirko z vozovi in tek v orožju. Prve igre so trajale 1 dan, kasneje pa 5 dni. Tekmovalci pa so se pripravljali že tri mesece prej. Igre je kot poganski kult l. 394 n.š. prepovedal rimski cesar Teodozij, l. 420 pa je cesar Teodozij II dal požgati Zeusov tempelj. K uničenju zgradb so prispevale poplave, zemeljski plazovi in spreminjanje toka rek, ki oklepata to področje. 


Ogledali smo si tudi muzej s posebno znamenitimi kipi.


V muzeju so med drugim razstavljeni ostanki reliefov na zatrepih Zeusovega templja. Relief na vzhodnem zatrepu prikazuje tekmo z vozovi med kraljem Arkadije Enomajem in ahejskim vojvodo Pelopsom. Enomaju so Delfi prerokovali, da ga bo ubil zet. Zato se je vsak snubec njegove hčere moral pomeriti z njim v tekmi z vozovi. Dogovor je bil, da zmagovalec ubije poraženca. Ker je imel Enomaj najboljšo vprego, je do tedaj premagal in ubil že 13 snubcev. Pelops pa je podkupil Enomajevega voznika, da je zrahljal kolo voza. Kolo je med vožnjo odpadlo, Pelops je zmagal, ubil Enomaja in se poročil z njegovo hčerjo Hipodamejo. Morala zgodbe? 
Relief na zahodnem zatrepu pa prikazuje prizore iz spopada med Kentavri in Lapiti. Tezejev prijatelj, lapitski kralj Peiritij, je na poroko z nimfo Hipodamejo povabil sorodnike, polljudi Kentavre, iz soseščine. Ti so se napili, se vrgli na Lapitinje, prvi med njimi kar na nevesto, nakar se je vnel krut in krvav boj z Lapiti, ki so v njem zmagali in pregnali Kentavre.

Ob stari Olimpiji je novo mestece. Ravno nekaj praznujejo. Pred gostilno žar in 'klasika sa roštilja'. Neka Francozinja se prav nesramno grebe za kremenateljc. Žena nama pribori nekaj kruha. Točijo črnino. Tako po stari navadi: kos domačega belega kruha in kozarec črnine. Je ravno čas kosila in se prileže. Na ladji se potem dostojno podpremo.

Vir: Sudgriechenland, Polyglott Reisefuhrer.