Sabina Naftulovna Spielrein je bila rojena 7. nov. 1885 v Rostovu na Donu, življenjsko pot je sklenila 57-letna, 12. avg. 1942. Njena mati je bila dentistka, oče pa entomolog, žužkoslovec, kasneje trgovec. Eden Sabininih bratov je bil Isaak Spielrein, pionir psihologije dela v Sovjetski zvezi. Sabina je prišla v Zurich študirat medicino, avgusta leta 1904 pa so jo tam, še ne 19-letno, kot bolnico sprejeli v duševno bolnišnico Burgholzli, kjer je kot mlad psihiater deloval Carl Gustav Jung, tedaj star 30 let. V bolnišnici je ostala skoraj eno leto, do junija naslednjega leta.
Jung jo je začel zdraviti s tedaj novo psihoanalitično 'pogovorno' metodo. Med terapevtom in pacientko se je razvil ljubezenski odnos, ki je prerasel v strastno razmerje, v filmu prikazano kot sadomazohistično. Sabina je, poleg tega, da sta imela 'normalne' spolne odnose, doživljala orgazme, če jo je Carl s kar krepkimi udarci z roko ali jermenom tepel po zadnji plati. Kot deklica je bila pri tem, ko jo je bil za kazen šeškal oče, doživela vzburjenje. Z vidika psihoanalitične teorije in tehnike je tako ravnanje terapevta nedopustno. Ljubezenska čustva, ki jih pacientka kaže do terapevta, naj bi ta pojmoval kot transfer, to je, kot prenos čustev, ki jih je pacientka prvotno gojila do pomembnega odraslega v svojem otroštvu, recimo očeta, na terapevta kot zaupanja vredno osebo. To dejstvo naj bi terapevt izkoristil za zdravljenje. Če terapevt čuti, da bi pacientki rad vračal njena čustva, to je, da se pri njem pojavi nasprotni prenos (kontratransfer), naj bi to svoje nagnjenje zadržal, ga samoanaliziral, ali pa analiziral s svojim supervizorjem, in naj bi se pod nobenim pogojem ne spustil v erotični odnos.
Jungovo ravnanje je bilo torej s stališča psihoanalize kršitev njenega osnovnega pravila. Ko se je o aferi razvedelo, je prišel Jung v spor s predstojnikom Bleulerjem in je zapustil kliniko. Ostal je Sabinin mentor pri disertaciji. Sabina je doktorirala leta 1911 z disertacijo o primeru shizofrenije. Kasneje je bila izvoljena za članico Dunajskega psihoanalitičnega društva. Z Jungom je sodelovala do leta 1912, kasneje pa je srečala tudi Freuda, ki je bil dobrih 20 let starejši od Junga.
Leta 1923 se je vrnila v Sovjetsko zvezo in je z Vero Schmidt ustanovila v Moskvi vrtec z nazivom "Beli vrtec", ker je bilo v njem vse, od sten do pohištva belo. V njem naj bi otroke od vsega začetka vzgajali v svobodne ljudi. Čez tri leta so oblasti vrtec zaprle z lažno obtožbo, češ da je prihajalo do spolnih perverznosti in zlorab otrok. Baje pa je sam Stalin v ta vrtec pod lažnim imenom vpisal svojega sina Vasilija.
Sabina se je po koncu razmerja z Jungom poročila z zdravnikom Pavlom Scheftelom, ki je tudi bil judovskega porekla. Imela sta dve hčerki, Renato, rojeno 1912, in Evo, rojeno 1924.
Sabinin brat in mož sta izginila v obdobju Stalinovega Velikega terorja. Njo in obe njeni hčerki pa so leta 1942 pobili pripadniki SS Einsatz Gruppe D v Zmievskaji Balki (pri Rostovu na Donu), skupaj s 27.000 drugimi žrtvami.
In še opomba o psihoanalizi. Sabinino "zdravljenje" je bilo evidentno uspešno kljub temu, da je Jung kršil temeljno pravilo psihoanalize. Uspešno je doštudirala, postala psihoanalitičarka (morda to ni ustrezen kriterij zdravja), se poročila, imela otroke, nadaljevala družbeno koristno delo in svoje poslanstvo. Celo v smrti je bila na nasprotni strani očitne norosti - uničevalne "normalnosti".
Ni komentarjev:
Objavite komentar