ZGODOVINSKI KONTEKST: Dekadenca in kriza socializma, tragična izkušnja balkanske vojne.
VIDIK, ZORNI KOT: Zgodba je pisana z vidika mladostnika iz skupine huliganov, torej z vidika obstranca, autsajderja, z vidika kontrakulture.
TEME: Ta zorni kot vsiljuje temo, ki je vzpostavljanje sveta, nasprotnega dominantni malomeščanski kulturi in socialistični ideologiji. Ta svet je življenje huliganov, mačistični svet ulice. Teme, ki se prepletajo: nacionalizem, huliganstvo, ljubezen, istospolnost, vojaščina, vojna, mačizem. Konflikti romana: ulica proti družini in družbi, mačizem in grobost ulice proti malomeščanskim vrednotam in navadam, medsebojna vdanost in svojska etika huliganov.
ZVRST: Roman je opredeljen kot hibrid več zvrsti. V prvi vrsti sodi med 'frajersko prozo', 'prozo v kavbojkah' (A. Flaker), to je prozo, ki je pisana z vidika obstrancev, in ki problematizira dominantno družbo, njene vrednote, kulturni, ideološki, politični sitem, v našem primeru socialistično malomeščansko družbo. Nastopa proti družbi, ki ločuje normalno in nenormalno, sprejemljivo in pohujšljivo, dopustno in nedopustno, ki zavrača drugačnost (homoseksualnost). Po drugem vidiku je to vzgojni roman ('Bildungsroman'), saj opisuje duhovni razvoj protagonista. Tretji vidik je njena avtobiografskost; je fingirana avtobiografija. Poleg tega je ljubezenski roman.
PRIPOVEDNE TEHNIKE: Infantilizacija. Osnovna tehnika pripovedovanja skozi oči mladostnika. Na ta način se doseže potujitev; vsakdanje samoumevnosti se pokažejo vredne čudenja in kritike. To je v bistvu fenomenološki postopek 'dajanja v oklepaj' obstoječih teorij, ideologij, načinov videnja. Tako se 'deavtomatizira percepcija' (Kazaz), gledanje skozi ideološka očala, in odstrejo politične, ideološke, sociološke tančice s pojavov. Videti vsakdanje stvari in dogajanja, ki jih dojemamo skozi ustaljene navade, kot da jih vidimo prvič. Tako odkrijemo ves razpon lepote in grdote sveta. Trivializacija. Opisovanje znanih, vsakdanjih, trivialnih pojavov ulice, nižjih slojev, v nasprotju z vzvišenimi, duhovnimi problemi elite. Poetični, čutni realizem: bogastvo poetični detajlov, sinestezij.
LITERARNOZGODOVINSKA SMER: Razpad postmodernizma in prehod v poetiko nove senzibilnosti, neorealizem, kritično mimetičnost in čutni realizem. Od postmodernizma prevzel usmeritev na malo osebno zgodbo obstranca, osebno mitologijo, namesto velike socialistične ideološke utopije.
Vir: Enver Kazaz, Roman, izpolnjen s poezijo telesa. Spremna beseda v: G. Samardžić, Gozdni duh. Beletrina, Štdentska založba, Ljubljana 2006.
Ni komentarjev:
Objavite komentar